Prihodki države upadajo hitreje kot prihranki, ki jih vlada ustvarja z varčevanjem. Gospodarstvo se je lani skrčilo za 2,3 odstotka, po še svežih in na slabše popravljenih ocenah Umarja se bo letos še za nadaljnjih 2,4 odstotka. Zmanjšale se bodo investicije in nasploh bo bolj kot sprva predvideno padla zasebna potrošnja. To bo imelo za posledico nižje prihodke podjetij, ki bodo povzročili še višjo brezposelnost in še nižje plače. Zaradi njih bodo ljudje manj kupovali.
Država je k tej začarani spirali navzdol že pripomogla z lanskim krčenjem socialnih transferjev, zamrznitvijo pokojnin, znižanjem plač javnih uslužbencev, zviševanjem trošarin in drugih dajatev. Še en udarec se bo v drugi polovici leta zgodil z zvišanjem davka na dodano vrednost, zaradi katerega bodo poskočile cene izdelkov in storitev, dodatno pa bo padla kupna moč prebivalstva. Kot kaže, se vlada z rebalansom popolnoma odpoveduje investicijam in bo tudi sicer zmanjšala državno potrošnjo. Zaradi Zujfa bodo tudi letos nižji socialni transferji. Drugo leto bo uveden še nepremičninski davek, vse bolj realna pa je tudi uvedba kriznega davka.
Javne finance torej vlada rešuje s povečevanjem davčnih obremenitev in varčevanjem. Kljub temu bo učinek rebalansa več kot devet milijard evrov težkega proračuna boren: prihranek bo znašal 4,6 milijona evrov. Kajti z večino sredstev, ki jih jemlje pri investicijah in materialnih stroških, vlada povečuje predvsem dve drugi proračunski postavki: dodatnih 139 milijonov evrov namenja pokojninski blagajni, dodatnih 121,7 milijona evrov pa je zagotovila za nemoteno odplačevanje domačih in tujih obresti na izposojen denar. V veljavnem proračunu so bili prihodki države očitno tako precenjeni, da bo kljub dvigu DDV proračunski primanjkljaj namesto dobre milijarde evrov znašal milijardo evrov in pol.
Namesto v prihodnost torej vlada vlaga v preteklost in sedanjost. Medtem ko evropske in mednarodne institucije počasi spoznavajo, da varčevanje in uravnoteževanje javnih financ nista pot iz krize, v Sloveniji na spodbujevalne ukrepe vlade za zagon gospodarstva še čakamo. V prvi vrsti na sanacijo bančnega sistema, kar pa bo eden najtrših orehov ne le za slovensko vlado, temveč tudi za ves evrski prostor. Da sanacija ne bo končana čez noč, pričajo izkušnje Japonske, kjer gospodarstvo zaradi nedosledne sanacije bank zadnjih 20 let stagnira.
Toda govorimo o potrebnem denarju. Kupček, ki ga v državi proizvedemo vsako leto, imenovan bruto domači proizvod ali BDP, se je v slovenski zgodovini znižal dvakrat. Drastično leta 2009 po vrhunskem dosežku leta 2008 in nazadnje lani v primerjavi z letom poprej. Enako bo predvidoma letos in drugo leto. Toda v državi še vedno pridelamo vsaj trikrat več denarja kot pred dvema desetletjema. Po zadnjih podatkih statističnega urada za lansko leto to pomeni skoraj 35,5 milijarde evrov. Jih ne znamo ali jih res ni mogoče razdeliti tako, da bi z njimi potegnili voz naprej?