Slovenska odbojkarska reprezentanca je končala svetovno prvenstvo na Poljskem z dvema zaporednima porazoma, v soboto in nedeljo proti ekipama Italije in Brazilije. Ali je uvrstitev Slovenije na četrto mesto na svetu uspeh ali neuspeh? Da bi se lažje odločili, smo si pogledali nekaj na prvi pogled dolgočasnih statističnih podatkov.
Po lestvici najboljših odbojkarskih reprezentanc na svetu, ki smo jo preleteli včeraj, na strani svetovne odbojkarske zveze, ravno ko je na Poljskem potekala tekma za bronasto medaljo med Slovenijo in Brazilijo, je naša reprezentanca uvrščena na deveto mesto. Na prvem mestu je Poljska, na drugem Francija, tretji so Italijani, pred našimi so še Brazilci, Rusi, Američani, Japonci in Argentinci. Z drugimi besedami, naša reprezentanca je bila med štirimi najboljšimi v zaključnih dvobojih daleč najslabše rangirana in pravzaprav bi bilo veliko presenečenje, če bi recimo osvojili zlato medaljo.
Poglejmo na ta šport in naše igre drugače: uspehi in dobre igre naših odbojkarjev niti približno ne sežejo daleč v zgodovino. Naša reprezentanca je letos šele drugič nastopila na svetovnem prvenstvu! Premiero so modro-zeleni doživeli na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Italiji in Bolgariji leta 2018, ko so se med 24 reprezentancami uvrstili na sredino, na solidno 12. mesto. Morda bi že pred petimi leti lahko dosegli več, a jih je po petih nizih presenetila Avstralija. Mimogrede, svetovni prvaki leta 2018 so postali Poljaki, ki so v finalu premagali Brazilce, tretji so bili Američani, četrti Srbi, peti Italijani in šesti Rusi, ki so bili letos iz znanih razlogov izključeni. Naši so letos več kot očitno napredovali med najboljše, in to kar za osem mest.
Slovenska moška odbojka, ki je v jugoslovanskih časih od leta 1945 do 1991 dosegla zgolj en sam klubski naslov prvakov, nima dolge zgodovine uspehov (drugače je z ženskimi klubi, toda to je že druga zgodba), a je v zadnjih letih močnejša od večine bivših jugoslovanskih republik, letos so višje tudi od srbske reprezentance. Napredek in uspeh na svetovni ravni pa so napovedovale že srebrne medalje na evropskih prvenstvih. Ne gre pozabiti, da je bila Slovenija na evropskih prvenstvih že trikrat srebrna. Prvič leta 2015, ko so naše v Sofiji premagali Francozi. Leta 2019, ko so naše v Parizu premagali Srbi, in lani, ko so bili po petih nizih v Katovicah od Slovencev boljši Italijani.
Še en podatek je treba dodati, da bomo videli, kako visoko se je v manj kot desetih letih povzpela slovenska odbojka. Večina naših igralcev nastopa za najboljše klube na svetu. Lahko bi rekli, da si jih želijo vsi najboljši. Olympiacos, Asseco Resovia, Berlin Recycling Volleys, Friedrichshafen, Sir Safety Perugia, Verona Volley …
Naši odbojkarji so v nekaj letih postali stalnica zaključnih tekem na najvišji ravni in podobno kot pred leti nogometaši, predvsem pa košarkarji, smučarji, skakalci in kolesarji postali del naše kulture, del tistega javnega življenja, ki ga je pametno poslikati ali se z njim slikati. In če bi lahko rekli, da srečamo Boruta Pahorja na vsaki vaški veselici, si Zoran Janković in Robert Golob za dvigovanje svoje popularnosti bolj natančno izbirata prireditve. Prepričani smo, da si nista naključno omislila obiskov tekem in fotografiranja naših odbojkarjev v ljubljanskih Stožicah. Konec koncev naj bi bila odbojka najbolj razširjen šport na svetu in takšnemu športu je težko očitati, da v njem nastopa zgolj peščica držav, kot večkrat slišimo pri smučarskih skokih.
