Sredin shod za znanost na Kongresnem trgu lahko prištejemo med proteste, ki se odvijajo že vse, odkar je Janševa vlada ljudstvu speljala oblast. Mogoče je prepoznati sorodstveno povezavo med demonstracijami kolesarjev in demonstracijami znanstvenikov. A vzdušje pred deželnim dvorcem, kjer domuje stoletna ljubljanska univerza, je bilo vendarle drugačno. Medtem ko so petkove demonstracije spontano urbane, rokenrolovske in ljudske, je bil shod za znanost bolj svečan. Besede so zvenele zlikano in na balkonu so igrali akademski pihalci.
Protesta se je udeležilo več sto doktorjev znanosti. Pred mikrofonom so se vrstili govorniki z najvišjimi akademskimi nazivi. Nastopil je ljubljanski rektor Gregor Majdič, predsednik rektorske konference, ki združuje štiri največje univerze v državi. Majdič je profesor veterine in mednarodno priznan znanstvenik, ki je v tujini zaslovel s presajanjem matičnih celic. V Ljubljani je v imenu vseh slovenskih univerzitetnikov govoril s samega vrha.
Za njim je nastopil Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, drugega največjega znanstvenega centra pri nas. Profesor Anderluh se raziskovalno ukvarja s proteini in lipidnimi membranami. Njegovo delo je povezano s farmacijo in medicino. Če boste kdaj resno zboleli, vam utegnejo biološka zdravila, ki jih razvija s sodelavci, rešiti življenje. Med njegovimi znanstvenimi objavami je članek v reviji Science, eni od dveh najpomembnejših znanstvenih revij na svetu. Kot predsedujoči koordinaciji slovenskih raziskovalnih inštitutov Kosris je Anderluh govoril v imenu slovenskih znanstvenikov.
Na Kongresnem trgu je bilo mogoče prepoznati fizike, pravnike, sociologe, filozofe, humaniste. Vzrok za njihovo srečanje sredi delovnega dne, ko bi bili gotovo raje v kabinetih in laboratorijih, je bil skrajno resen. A hkrati boleče profan: Janševa koalicija skuša pred koncem mandata pobalinsko speljati sredstva, namenjena znanosti in univerzam, do svojih ljudi. Poslanci desnice in ministri zdaj »talajo« javni denar. Napeljave vodijo do obskurne pomurske znanstvene unije, ki jo upravlja državni sekretar za znanost Mitja Slavinec. Za pomursko unijo so nedavno sprejeli kar poseben zakon in vanj zapisali stalni znesek, ki bo pritekal iz proračuna. Slavinec je s sumljivim pravnim manevrom posegel tudi v vodstvo agencije ARRS, osrednjega državnega znanstvenega financerja. Na direktorski položaj ARRS je spravil svojega prijatelja iz Murske Sobote, pred tem pa je iz upravnega odbora zmetal nekaj drugih »neposlušnih« znanstvenikov.
Politične napeljave vodijo naprej do Novega mesta. Tam skuša desnica denar spraviti do šolske ga centra Grm, ki je osebni projekt kmetijskega ministra Jožeta Podgorška. Milijone evrov usmerjajo tudi do pred kratkim ustanovljenega centra Rudolfovo, ki ga vodi Janšev prijatelj Borut Rončević, ter do novomeške fakultete za industrijski inženiring, ki bi jo radi uvrstili med javne fakultete, četudi je njena kakovost vprašljiva. Med drugim je edina slovenska fakulteta, ki na dekanskem položaju nima osebe z doktoratom.
Smer, ki jo je ubrala oblastna sprega, je jasna: politična desnica si želi ustanoviti »svojo« javno univerzo, v katero bi združila nekaj na hitro improviziranih fakultet. Za vtis resne politike potrebuje lojalno intelektualno bazo. Pri ustvarjanju te baze pa je povsem brezsramna. Zato se morajo znanstveniki in profesorji zoperstavljati s plakati in demonstracijami. V sredo so politikom sporočili, da je treba akademske institucije utemeljiti na znanstvenih kriterijih, ne na političnem klientelizmu. A kriteriji so že tako podrti, da jih bo treba popravljati – tudi na volitvah.
