A letošnje Borštnikovo srečanje, ki se je končalo v nedeljo, okrogle obletnice niti ni obeležilo kaj pretirano pompozno – na eni strani je sicer ponudilo nekaj tej priložnosti posvečenih dogodkov, na primer razstavo o zgodovini festivala in pogovor z nekaterimi nosilci Borštnikovega prstana, po drugi strani pa je, vsaj gledano v celoti, ostalo v bolj ali manj podobnih okvirih kot v preteklih letih. Ti so, resnici na ljubo, precej obsežni – na »Borštniku«, kakršen je zdaj, se namreč v dveh tednih zvrsti množica domačih in tujih predstav ter številni drugi spremljevalni dogodki, v zgoščenem programu pa bi zato morda že skoraj težko našli prostor (ali pa človeške ter finančne vire) za še kakšno dodatno in »posebno« zaznambo jubileja v neki manj običajni oziroma pričakovani obliki. Vseeno pa ne gre pozabiti, da leta s seboj res prinesejo določeno utrjenost, tudi modrost in izkušnje, vendar hkrati tudi nevarnost rutine, sprijaznjenosti z obstoječim ter postopne okostenelosti; zagotovo se tega dobro zavedajo tudi na osrednjem pregledu slovenske gledališke pokrajine.
urejanje prostora
Prihaja taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča
