PS ob letu osorej spet nerodno sestavlja vlado, tokrat z zamrznjenim predsednikom. A se Janši ob načinu, kako se ga lotevajo nasprotniki, spet lahko smeji. »Trio adijo«, kot so nekateri poimenovali trojček strank DL, SLS in DeSUS, ki so zapustile Janševo vlado ali bodo to storile v kratkem, se je namreč začel s Pozitivno Slovenijo kot največjo parlamentarno stranko prerivati, kdo bo imel glavno besedo pri rušenju stare in gradnji nove vlade. In prerival se je tako dolgo, dokler se ni zaradi umika SLS skrčil v duet.
Toda duet DL-DeSUS v navezi s PS za dosego cilja – izbris Janševe vlade in vpis nove – zdaj nujno potrebuje še glasove SD, katere predsednik Igor Lukšič pa se vede kot petelin na kupu gnoja. Omamljen zaradi naraščanja priljubljenosti stranke nenehno ponavlja, da SD zanimajo le čimprejšnje predčasne volitve, od katerih si obeta namnožitev svoje poslanske skupine, zato je za vse druge predloge gluh. Za zdaj.
DeSUS, ki zapušča desno Janševo vlado, pa se znova nagiba na levo, tudi pod vtisom bližajočega se volilnega kongresa stranke, na katerem ima aktualni predsednik Karl Erjavec vnovično zmago brezpogojno zagotovljeno le, če se ogradi od Janeza Janše, saj so mu koalicijsko poroko z njim nekateri člani DeSUS zamerili. Ko (če) bo tretja Erjavčeva zmaga pod streho, pa nova naveza z Janšo najbrž ni izključena.
V Novi Sloveniji, ki ima v aktualni vladi vlogo statista, se po srečni vrnitvi v državni zbor še niso odločili, ali bodo še naprej le izpostava SDS ali se bodo postavili na lastne noge, zato poskuse oblikovanja nove vlade le nemo opazujejo. SLS pa je že večkrat videna zgodba: vstopanja in izstopanja iz različnih vladnih kombinacij so njihov zaščitni znak. Tako ne preseneča, da so se po začetnih pogovorih o morebitni levosredinski koaliciji znova umaknili in se odločili za odhod v opozicijo.
Med vsemi parlamentarnimi strankami je trenutno v najbolj izgubljenem položaju prav SLS, ki kot dementna gospa tava sem in tja. Ker zapušča Janševo desno vlado, se bo zamerila nekaterim svojim volilcem, še večjo zamero bi doživela, če bi presedlala na levico, zato je izbrala vmesno pot – opozicijo. Za nameček je SLS obglavil še njen predsednik Radovan Žerjav, ki stranke – potem ko je štiri leta mislil in odločal v imenu vseh članov ter jo za potrebe volitev celo poimenoval po sebi – ne želi več voditi.
V potegovanju za Žerjavovega naslednika bo brez boja zmagal Franc Bogovič, ki je po izločitvi kandidature Larisa Gaiserja ostal edini predsedniški kandidat. Gaiserju očitajo, da ima v SLS preskromno kilometrino. To dejstvo bi lahko vodstvo tudi spregledalo, a so se nekateri očitno zbali za Bogovičevo zmago. Pa bi novinec v politiki Laris Gaiser lahko ogrozil »starega mačka«? Ni povsem izključeno. A ne zato, ker bi bil Gaiser dober kandidat, ampak zaradi razklanosti v SLS. Užaljenih članov, ki jih je načelni Radovan Žerjav (ob Bogovičevi asistenci) izključil iz stranke ali jim zagrozil z izključitvijo, namreč ne manjka. Med njimi sta dva zelo vplivna – prvi zadružnik Peter Vrisk in odstopljeni mariborski župan Franc Kangler – ki bi lahko, če bi strnila sile, Gaiserja daleč potisnila.
Presenetljivo pa je, da sta poskus prevrata v stranki v kali zatrla brata Podobnik, četudi sama pri Žerjavu ne kotirata prav visoko. Sta Marjan in Janez zaznala, da je Žerjavova desna roka – neodločni Franc Bogovič – priložnost, da vajeti v SLS znova vzameta v svoje roke?
