Zdaj ko so zadeve na svojem mestu, prihaja čas invalidnih volitev. Da volitve v poletnih mesecih niso povsem »košer«, vedo tudi ustavni sodniki. A so se lahko skrili za pravni izgovor, da se sodišču ni treba opredeljevati do tega, ali razpis volitev na 13. julij pomeni poseg v volilno pravico. A četudi bi bil poseg, »je glede na tretji odstavek 15. člena ustave tak poseg dopusten v primerih, ki jih določa ustava«, pravi ustavno sodišče in dodaja: kakršna koli drugačna odločitev, ki bi jo sprejel predsednik, bi bila kršitev ustave. In tukaj ima ustavno sodišče hudičevo prav: če bi imel predsednik možnost razpustiti parlament, nato pa poljubno določati datum volitev v času, ki bi bolj ustrezal enemu ali drugemu, bi se hitro znašli blizu diktatorskim principom delovanja. Zapisano v ustavi je treba spoštovati.
Torej je rešitev v prihodnje preprosta: naj novi sklic državnega zbora z dvotretjinsko večino sprejme spremembo ustave ali ustavni zakon, s katerim bo zapisal, da volitve v državni zbor ne smejo biti v poletnih mesecih in med prazniki. Da bi se izognili rednim volitvam poleti, bi morali dati predsedniku možnost parlament razpustiti do tri mesece pred iztekom mandata. Problem je z vladami, ki imajo tendenco, da trajajo vse manj, da postajajo v svojem trajanju nepredvidljive. In v takem primeru ne pomaga noben, še tako dobro napisan zakon.
Letošnje poletne volitve niti niso najhujše zlo, ki bi se nam lahko zgodilo. Pravzaprav bodo nekakšen lakmusov papir zagretosti volilnega telesa. Če je pomembno, kdo zmaga na volitvah, če je pomembno, kdo sestavi vlado in kdo nas bo prihodnja štiri leta poskušal izviti iz menda ne najboljšega gospodarskega položaja, in če je pomembno, kdo naj ostane zunaj parlamenta, potem je pomembno iti na volitve. Vsak bo torej pri sebi tehtal svojo pravico voliti (in izvoliti) in pravico počivati v senci borovca. Kdor misli, da lahko s svojim glasom usodno vpliva na podobo političnega zemljevida, bo ostal doma in volil ali uredil vse potrebno za glasovanje po pošti. Odsotnost približno desetine dopustnikov verjetno ne bo temeljno spremenila razporeditve moči, glede na to, da je običajna odsotnost na volitvah vsaj 35-odstotna.
Jasno je tudi, da bodo nelegitimnost tem prvim poletnim volitvam očitali le poraženci. Zmagovalcem bo prekleto vseeno, da so mandat dobili sredi pasje vročine.
