Evropa je nad na videz elegantno rešitvijo, ki ne blati ideala evropske jamstvene sheme vlog do 100.000 evrov in ohranja sanje o bančni uniji, očitno navdušena. Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je celo prepričan, da je rojen nov model reševanja bančnih težav v zadolženih državah. Mnenja premožnih deponentov v Italiji, Španiji, in celo Sloveniji, ob tem ni težko uganiti. Lahko jim le pomahamo v pozdrav, »banke na Kajmanskih otokih ali v Švici vas bodo zagotovo sprejele odprtih rok«. Taktika Evrope je zato toliko bolj presenetljiva. Če je bil Ciper, katerega gospodarstvo predstavlja le 0,2 odstotka gospodarstva območja evra, poskusni zajček, ukrep obdavčitve depozitov pa nepričakovan, bodo v drugih državah varčevalci in vlagatelji poslej na preži. Že ob prvih težavah katere izmed držav bodo zato pred bankami vrste, ki bodo napovedovale izredno škodljiv beg kapitala.
Beg kapitala, proti kateremu se vlada v Nikoziji bori z zaprtimi vrati bank in kapitalskimi kontrolami. Kako uspešna bo, ko bo prišel trenutek odprtja bank, pa se bo merilo v večjih ali manjših milijardnih odlivih. Na Islandiji vlada oster nadzor nad pretokom kapitala na primer že pet let, čeprav je severno gospodarstvo že praktično sanirano, medtem ko se na Cipru prave težave šele začenjajo. Samo razdelitev druge največje banke Laiki na »dober« in »slab« del bo ogrozila 8000 delovnih mest. Pri tem zadošča že pogled čez Egejsko morje, da postane jasen odgovor na to, kako se godi državam na dietnem gospodarskem programu trojke. Grčija je zaradi ostrih varčevalnih ukrepov še danes, tri leta po prvem paketu pomoči, do vratu v recesiji. Ciper čaka sorodna usoda, saj nihče ne pozna odgovora na vprašanje, kako in s čim bo Ciper spodbudil gospodarsko rast.
Je sedanja vlada, ki je med pogajanji s trojko grdo zavajala svoje državljane, sploh sposobna speljati državo na pot gospodarske rasti? Je za politike v Nikoziji prava pot pihanje na dušo Rusom ali ustvariti pogoje za boljše življenje Ciprčanov? Ne smemo namreč pozabiti, da je sedanji program na las podoben prvemu predlogu Mednarodnega denarnega sklada, na katerega je ciprska vlada odgovorila s predlogom, ki bi prenesel velik del bremena na najmanj premožne varčevalce – na državljane Cipra. Najlepša hvala za vlado, ki je zaradi boječnosti ali koristoljubja klecnila pred interesi tujcev s kovčki denarja, namesto da bi se borila za lastno ljudstvo, zaradi glasov katerega ima oblast.