Prvak SDS se takrat, ko je zapisal, da je bilo vse že velikokrat videno in da je Slovenija še vedno talec oblastnikov, ki skrivajo svojo preteklost, ni zmotil. In ne samo zato, ker so ulice in trge medtem zasedli tudi nezadovoljni slovenski državljani, temveč predvsem zato, ker je strah pred resnico, kot je Janša naslovil svoj komentar, zajel tudi njega samega. Oblast, ki pozivov z ulice noče ali ne želi razumeti, namreč sredstev za zatrtje vsakršnega družbenega brbotanja in artikulacije protestniških zahtev enostavno ne izbira več.
Kako daleč je desnosredinska vlada pripravljena iti s svojim bojem proti obupanim državljanom, ki svojega nezadovoljstva niso več pripravljeni deliti le s štirimi stenami, so nazorno pokazali zadnji dogodki na javni radioteleviziji. Če je Janševa ekipa sprva z mehkimi metodami pritiska čez noč omejila sklepanje avtorskih pogodb, zamenjala skorajda vse člane nadzornega sveta, predlagala znižanje RTV-prispevka in na koncu prisluhnila še zahtevi katoliške cerkve po uvedbi verskega uredništva, je ob izbruhu cvetlične vstaje pokazala, da gre lahko tudi na nož. Potem ko ji je uspelo v programski svet vriniti svoje vojščake, so se namreč pod vladno giljotino znašli tudi uredniki in novinarji, ki s svojim poročanjem o nedavnih protestih očitno niso zadovoljili politične elite z Gregorčičeve. Svetnik, član koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve ter predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Slavko Kmetič je šel v svojih blodnjah še dlje: po njegovih informacijah naj bi iz tujine prišla celo dva milijona evrov za financiranje nemirov, del pa naj bi pristal tudi na računih javnega servisa.
Kot je razvidno iz gradiva za sklic izredne seje programskega sveta, bi nekateri člani, ki so bili v svet imenovani z glasovi zdajšnje vladne koalicije, dogodke na slovenskih ulicah in trgih javnosti enostavno zamolčali. Kako razumejo z zakonom predpisano institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost javnega servisa, so med drugim dokazali tudi s predlogi sklepov, s katerimi bi novinarjem, ki morajo po njihovem mnenju nezadovoljnemu in upornemu ljudstvu zgolj razložiti demagogijo sindikatov in opozicije, prepovedali objavljanje osebnih stališč do česar koli v imenu Radiotelevizije Slovenija, vodstvu javne televizije pa priporočili intervjuje s »pravšnje mislečimi« za najbolj gledan termin na prvem programu.
Da imajo režimske metode, o katerih tako zelo rad govori predsednik vlade, učinek, so že pokazale nekatere odločitve programskega vodstva javnega servisa, ki se pritiskom očitno ne namerava upreti. Čeprav želi vlada, ki v tišini pripravlja spremembe zakona o RTVS, brez analize in resnih argumentov javnemu servisu znižati prilive iz naslova RTV-prispevka, so na Kolodvorski kljub temu spraskali še zadnje rezerve, s katerimi bodo lahko poplačali na današnji mariborski vstaji gotovega Stojana Auerja, da bo lahko v ozadju skrbel za silvestrsko oddajo na nacionalni televiziji, in snemanje prvega festivala slovenske domoljubne pesmi Mati domovina, ki ga pripravlja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.