Vlada namreč popušča vsem. Kje pa bo potem vzela? Jasno, tam, kjer je denarja največ. Največ pa ga je pri tistih skupinah, ki so najštevilnejše. In pravi bogataši točno vedo, kje je to. Pri revnih. Teh je namreč največ, kajne? Ko je minister popuščal gospodarstvu in še komu, je napovedal, da bo jemal, kje drugje kot tam, kjer je denarja največ. Pri vseh porabnikih energije. Se pravi pri gospodinjstvih, električnih odjemalcih in voznikih. Vsakemu malo, vsakemu evro ali dva. A ker je šoferjev precej več kot energetsko potratnih podjetij, se bo nabralo. Veliko denarja.

Podobno je s politiko financiranja občin. Tudi teh je precej. Celo precej preveč. Vsaki občini je treba vzeti malo, ker pa jih je veliko, se bo nabralo. Logika je jasna in predvidljiva. Minister pa je pri občinah še posebej aktiven. Da župani ne bodo postali ena od interesnih skupin, ki ji bo po stari navadi moral popustiti, se je prelevil še v finančnega svetovalca. Ki občinam svetuje, kje pobrati tisto, kar jim bo vzela država. »Poberite več davka!« je mantra ministra, ki jo je prenesel še na župane. »Če boste uredili evidence in pobrali več davka za uporabo stavbnega zemljišča, boste pokrili luknjo zaradi znižane povprečnine.« Logično? Logično! Pustimo ob strani, da bo pobiranje tega davka prej ali slej, povsem verjetno pa že čez eno leto, zamenjal davek na nepremične.

Učiteljice zgodovine so nas včasih učile, kako so grdi fevdalci v srednjem veku od revnih podložnikov, ki so lahko na njihovi zemlji pridelovali žito, pobrali kar desetino pridelka. Davek od dobička je bil torej v mračnem in grdem srednjem veku deset odstotkov. Pa danes? Seštejte, koliko od vaše plače gre za razne davke. Pa ne samo tiste, ki so vidni na plačnem seznamu. Pri vsakem nakupu plačate davek. Tu so še številne druge dajatve, trošarine, takse, vinjeta in še in še. In po tej logiki naštevanja davščin je rezerv za našega ministra še cel kup. Čisto na kratko nas je razveselil cenejši bencin. Kmalu bo dražji. Seveda na račun višje trošarine. A to še ni vse. Za državno blagajno je omejitev le nebo. Čisto malo, ampak res čisto malo je treba pobrati več prav vsem. Malo dražji vrtec, malo dražja elektrika, malo dražji nepremičninski davek (pa kakor koli se bo že imenoval), malo dražja vinjeta, malo dražji bencin, malo dražja vodarina, smetarina, kanalščina. Malo več za zdravstveno zavarovanje, malo več za uporabe cest, malo več za branje knjig, malo več za tiskanje časopisov. Zdaj, ko je končno padel sneg, bi se dalo pobrati še davek na kidanje. Vsem in vsakemu po malo torej minister na sebi lasten način želi srečno novo leto.