Skrajni rok za uveljavitev zakona je jutrišnji dan. Ta rok prihaja v zanimivem trenutku, ko je po svetu zelo aktualna razprava o zasebnosti zaradi razkritega pridobivanja podatkov o telefonskih klicih in spletnem prometu, tudi po svetu, s strani ameriške vlade. V Združenih državah je razkritje naletelo na pričakovan odziv. S kritikami so se oglasile organizacije, ki zagovarjajo varstvo zasebnosti, toda javnost za zdaj početje vlade ocenjuje kot dopustno mero varnostnih ukrepov pred terorizmom. To ni presenetljivo zato, ker je pri Američanih še vedno prisoten spomin na dogodke pred dvanajstimi leti in zdaj spet na dogodke v Bostonu.
V Evropi je videnje zasebnosti drugačno, v dobršnem delu javnosti in vsaj delu kontinentalne politike. Nekatere evropske prestolnice že sprašujejo Washington o njegovih dejanjih in naj bi to storile tudi neposredno med obiskom ameriškega predsednika Baracka Obame v Evropi prihodnji teden. Razhajanja so pričakovana, spomnimo se, kolikšna so bila že zaradi osnutka sporazuma ACTA, ki je bil v osnovi predstavljen kot dokument za zaščito avtorskih pravic, po mnenju kritikov pa je posegal v komunikacijsko svobodo. Sporazum je evropska komisija sicer odločno podpirala, predvsem zaradi interesov podjetij, padel pa je v evropskem parlamentu, ki je takrat prvič zares pokazal zobe. Sprejetje direktive o piškotkih, kakršna je evropska in ki prinaša omenjene spremembe za spletne strani in uporabnika, bi si v ZDA težko zamislili.
Slovenija je to direktivo, ki ureja od trenutne ameriške afere sicer neprimerno manj sporno vprašanje, v pravni red vnesla z lani sprejetim zakonom o elektronskih komunikacijah. In čeprav je evropska direktiva mestoma ohlapna, zakon pa bi lahko povzročal nekaj preglavic določenim ponudnikom spletnih strani in storitev, tudi medijem in oglaševalcem, ki s pomočjo piškotkov merijo obisk (če se uporabnik z njihovo namestitvijo ne bo strinjal, bo obseg njegovega obiska za statistiko izgubljen), je korak v pravo smer. Poleg kakšnega zelo konkretnega primera koristi za uporabnika (eden takšnih je, da lahko ponudniki izdelkov in storitev na spletu ponudijo precej različno ceno, denimo iskalcem letalske vozovnice, glede na pridobljene informacije o njih) gre v času, ko napredek tehnologije neizogibno izziva področje zasebnosti s komunikacijskimi iznajdbami, sateliti, prihajajočimi brezpilotnimi letali in tako naprej, pozdraviti vsak korak, ki uporabniku daje možnost (so)odločanja o tem, v kolikšni meri je pripravljen v zameno za udobje, ki ga ponuja uporaba določene storitve, odstopiti informacije o svojih uporabniških navadah. Paranoja glede piškotkov je sicer odveč, pribijanje na križ preproste možnosti soodločanja, ki jo prinaša zakon, pa tudi.
