V registru nepremičnin, iz katerega bo pri odmerjanju nepremičninskega davka na državne nepremičnine črpala davčna uprava, so podatki sicer bolj točni kot v zemljiški knjigi. Toda še zdaleč ne dovolj. Pri tem posledice neprimernega odnosa državne in lokalnih oblasti do nepremičninskih evidenc ne segajo le do javnih institucij. Ker evidence zanemarjajo ali pa jim lokalni oblastniki strokovno niso kos, bodo nepošteno visoke zneske plačevali tudi nekateri zasebni lastniki nepremičnin, medtem ko bodo drugi pri plačilu nepremičninskega davka neupravičeno privilegirani. Nepremičninski strokovnjaki vsi po vrsti opozarjajo, da so podatki v registru nepremičnin najbolj pomanjkljivi oziroma napačni prav v delu, za katerega so odgovorne občine. Te bi morale geodetski upravi sporočiti, katera zemljišča lahko njihovi lastniki v resnici pozidajo in katerih se ne smejo oziroma ne morejo dotakniti, ker so namenjena gradnji vrtcev, cest, industrijskih con, ker občina še ni sprejela vseh potrebnih prostorskih dokumentov ali ker jih ogrožajo poplave, plazovi, so prestrma...
Ne le da tega v državi ne ve nihče. Strokovnjaki opozarjajo, da najbrž vsaj polovica slovenskih občin takšnega pregleda za svoje območje sploh ni sposobna narediti. Rezultat je ta, da sta v Ljubljani evidentirani dve zemljišči za gradnjo stavb, v Sevnici ali Ajdovščini pa več kot deset tisoč. To pomeni, da so v registru nepremičnin premnoga ljubljanska zemljišča ovrednotena nekajkrat prenizko, čeprav je na njih mogoče zidati, medtem ko so mnoga ajdovska in sevniška zemljišča ovrednotena previsoko, čeprav morda niti za kmetovanje niso dobra. V Ljubljani so lastniki tako s svojimi občinskimi veljaki lahko zadovoljni, v Ajdovščini in Sevnici malo manj. Prav zato se upravičeno lahko tudi vprašamo, ali si občine, ki bi vendarle znale določiti zemljišča za gradnjo, tega sploh želijo. Sankcije za neporočanje v evidence tako ali tako niso predvidene, mislimo pa si lahko, da bo na naslednjih občinskih volitvah prej nagrajen politik, ki je poskrbel za nižji nepremičninski davek, kot tisti, zaradi katerega je državi treba plačati več.
Vlada je trdno odločena, da nepremičninski davek vpelje s prihodnjim letom, ob obstoječi javnofinančni situaciji in z njo povezanih pritiskih iz Bruslja pa je ocenjeni pritok denarja iz tega naslova preveč mamljiv, da bi ga kar tako izpustila iz rok. Toda najmanj, kar mora pred tem storiti, je, da vpelje malo reda v oblastniške vrste. In, zaboga, naj že popravi tista imena!
