Februarja 2022, sredi zimskih počitnic, je bilo v pogonu dvajset smučišč. Druga niso imela več snega. Letos je slika še veliko bolj črna. Včeraj, zadnji počitniški dan, so se žičniške naprave vrtele zgolj na osmih smučiščih in še ta povečini dihajo na škrge. Visoke temperature, pogosto deževje in veter so naredili svoje.
Povsem drugače je severno od nas. Nekatera med Slovenci zelo priljubljena smučišča na avstrijskem Koroškem so imela srečo. Mokrine imajo do 150 centimetrov snega, Katschberg do 160, Bad Kleinkirchheim do 130. Pred dnevi so selektivno dobila obilno snežno pošiljko, na roke jim gre tudi nadmorska višina. Njihove smučarske proge namreč segajo tudi prek dva tisoč metrov.
V Sloveniji se, kar zadeva naravni sneg, trenutno ne morejo pritoževati na Voglu (tam smučajo na nadmorski višini do 1800 metrov), še manj na dvatisočaku Kaninu, ki ga ima skoraj pet metrov, žičniške naprave pa zaradi znanih razlogov stojijo že vso zimo. Odgovora na vprašanje, kdaj, če sploh kdaj, jih bodo obnovili in ponovno zagnali, ne pozna nihče. Smuka je še vedno ugodna tudi na Krvavcu, kjer se smuča na nadmorski višini od 1450 do 1971 metrov, manj pa na Rogli, Golteh in Soriški planini, kjer smučarske proge segajo do približno 1500 metrov, še manj nad Mariborom in v Kranjski Gori, ki sta še niže.
Ob nizanju številk o debelini snežne odeje in nadmorski višini smučišč se vrnimo dobri dve desetletji nazaj. Junija 2002 je okoljsko ministrstvo izdalo državno poročilo o spremembi podnebja. V njem je med drugim pisalo: »Segrevanje bo povzročilo skrajšanje smučarske sezone in povečalo negotovost zagotavljanja ustreznih snežnih razmer tudi v glavni sezoni.« O vplivu podnebnih sprememb na smučišča so jeseni 2002 predstavniki različnih strok iz Francije, Švice, Avstrije, Slovenije, Nemčije in Italije govorili na alpskem forumu. Avstrijski strokovnjaki so takrat ocenili, da je 1200 metrov tista meja, pod katero je vprašljiva gradnja novih žičniških naprav brez naložb v infrastrukturo, potrebno za dodatno zasneževanje. Že pet let kasneje je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj to mejo zvišala. V svoji študiji je navedla, da bo imelo segrevanje ozračja hude posledice za smučarska središča v alpskih regijah, saj se Alpe segrevajo bolj od povprečnega globalnega dviga temperatur. Napovedali so, da bodo v prihodnjih desetletjih na boljšem smučišča, ki ležijo nad 2000 metri. Trenutna statistika snežnih razmer to potrjuje.
Sredi januarja 2007 je bilo v Sloveniji dvajset stopinj nad ničlo. Prvi sneg je zapadel šele konec januarja. »Letošnja zima je šolski primer zime čez dvajset let. S tem da se ji danes čudimo, takrat pa bo to normalno,« je tedaj napovedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Politični odločevalci so to dejstvo pri naložbah v žičnice prvič upoštevali šele pred slabima dvema letoma, ko so nepovratna sredstva dodelili tistim gorskim centrom, ki so dokazali, da bodo z javnim denarjem zgrajene žičnice in drugo infrastrukturo uporabljali vse leto. Če sedežnica zaradi pomanjkanja snega pozimi ne bo obratovala na polno, lahko namreč izpad nadoknadijo spomladi, poleti ali jeseni, saj so ljudje radi v hribih, mnogi pa tja ne morejo ali ne marajo peš.
Toda bati se je, da je bil to le preblisk. V Sloveniji namreč nimamo celovite strategije razvoja gorskih centrov. Javni denar bi bilo treba vložiti v njihove poletne aktivnosti, v gradnjo novih žičnic in njihovo vzdrževanje ter tudi v zasneževalne sisteme. Nova žičnica brez snega namreč nikomur ne koristi. Letošnja zima je to zelo nazorno potrdila.
Preberite tudi: Žičničarji o letošnji smučarski sezoni: Katastrofa!
