Ker se slovenski kolesarji v sezoni 2022 niso podpisali pod nobeno skupno zmago na tritedenskih dirkah, bi v skladu s slovensko navijaško folkloro lahko rekli, da je bila sezona v primerjavi z minulimi neuspešna. A pri tem bi šlo za skrajno navijaško oceno, saj podrobna analiza kaže ravno nasprotno. Ali če se izrazimo z besedami najboljšega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja: »Sezona je bila skoraj popolna.«
Tadej Pogačar in Primož Roglič sta nas od sezone 2019, ko je popularni Rogla osvojil svojo prvo dirko po Španiji, nekako razvadila s tem, da sta nepremagljiva na etapnih dirkah, kjer koli se pojavita na startu. Oba slovenska asa tudi sama vedno ciljata na končni uspeh, v sezoni 2022 pa sta naletela na prepreko na poti do končnega slavja. Dvaintridesetletnemu Zasavcu so naskok na najvišja mesta preprečili padci, zaradi katerih je predčasno končal sezono, v kateri je vseeno zbral pet zmag. Po številnih izpahih rame je šel tudi na operacijo. Ko jo je uspešno prestal, je vsem svojim konkurentom na družbenih omrežjih poslal jasno sporočilo. »Vrnil se bom,« je dejal v slogu avstrijskega igralca Arnolda Schwarzeneggerja iz filma Terminator. Tadej Pogačar je zmage nabiral od začetka do konca sezone in se ustavil pri številki 16. To tudi zadostuje, da bo drugo zimo zapored preživel na vrhu mednarodne kolesarske lestvice. Le na dirki po Franciji, kjer je branil dvojno krono, je naletel na boljšega kolesarja od sebe. Danec Jonas Vingegaard je izkoristil en slab dan čudežnega dečka s Klanca pri Komendi in s pomočjo izjemne ekipe Jumbo-Visma svoje ime zapisal v kolesarsko zgodovino. Pogi je na koncu tam vseeno osvojil izvrstno drugo mesto, kar je dosežek, ki mu oziroma nam ga zavidajo številne kolesarsko bolj razvite nacije.
Slovenci, razvajeni zaradi zmag v zadnjih letih, smo ta rezultat doživeli kot neuspeh. Le tri tritedenske dirke so na sporedu vsako leto in eno leto brez slovenskega zmagovalca vsekakor ni tragedija. Svetovna kolesarska velesila Belgija je kar 44 let čakala na novo zmago na grand touru, muk pa jih je na dirki po Španiji odrešil Remco Evenepoel, ki je ob Tadeju Pogačarju zagotovo najbolj zaznamoval letošnjo sezono. Ob Vuelti je Belgijec dobil še spomenik Liege–Bastogne–Liege in mavrično majico za zmago na cestni dirki na svetovnem prvenstvu; skupno je zbral eno zmago manj kot Pogi. Ker je star le 22 let, se v svetu kolesarstva že govori o novem velikem rivalstvu, ki bo prišlo do izraza šele v prihodnjih sezonah, ko bosta oba čudežna dečka večkrat dirkala neposredno drug ob drugem.
Seveda v sezoni 2022 nase nista opozarjala zgolj Roglič in Pogačar. Za uspeh kariere je z zmago na spomeniku Milano–San Remo poskrbel Matej Mohorič. Po izjemnem začetku sezone kolesarja iz Podblice pri Kranju se je Slovenija lahko pohvalila s kar tremi kolesarji znotraj najboljše peterice na mednarodni lestvici, Slovenija pa je tri tedne v aprilu preživela na vrhu tudi v seštevku narodov. Zelo pomembno, predvsem za mladi perspektivni rod kolesarjev na sončni strani Alp, je dejstvo, da se je število slovenskih kolesarjev v ekipah svetovne serije s sedem povečalo na osem. Izkušenim Pogačarju, Rogliču, Mohoriču, Janu Polancu, Janu Tratniku, Domnu Novaku in Luki Mezgecu se je sredi sezone pridružil mladi Matevž Govekar.
To je nova potrditev, da se v Sloveniji z mladimi dela odlično in da imajo odprta vrata v profesionalni svet kolesarstva. Ravno Govekar ter Luka Mezgec in Jan Tratnik so bili v dresu nacionalne reprezentance zelo blizu temu, da bi skoraj popolno sezono spremenili v popolno. Mezgec je bil blizu kolajne na evropskem prvenstvu v Münchnu, Govekar in Tratnik pa na svetovnem prvenstvu v Wollongongu. Skupno se Slovenci v tej skoraj popolni sezoni na koncu lahko pohvalijo s kar 25 zmagami na mednarodnih dirkah.
