Takšen je konec poletja položaj na mejah evropskega kontinenta. Evropa je v zadnjem letu dosegla skokovit napredek. Njena politika in vojaška praksa doma sta postali enaki njeni politiki in vojaški praksi na Bližnjem vzhodu. Sankcije, paravojaške milice, posebne enote s ptiči in mačkami na rokavih. Velike države v krizi, podhranjene redne vojske, sovražni politiki, ki so v permanentnih mirovnih pogajanjih. V tem jeziku desetletja beremo in pišemo o Iraku, Palestini, Iranu, Siriji, Libiji in Maroku.
Morda je na Bližnjem vzhodu položaj nekoliko zrelejši. Ruska federacija in Nemčija druga proti drugi vpeljujeta ekonomske sankcije in hkrati plašno zagotavljata, da se njuna vzajemna energetska politika ne bo spremenila. ZDA in Iran sta v strogem režimu ekonomskih sankcij, vendar ameriške letalske enote pri iraškem mestu Amerli iz zraka podpirajo ofenzivo šiitskih milic, ki jih vodijo iranski vojaški svetovalci. Z druge strani prodira kurdska Zlata divizija, ki ji pomagajo ameriški svetovalci.
Evropska unija je tako kot Arabska liga zveza suverenih držav. Vendar baltske države in Poljska na svojem ozemlju zahtevajo ameriška vojaška oporišča istega tipa, kot so ameriška vojaška oporišča v Nemčiji in Kuvajtu. Morda države Bližnjega vzhoda kažejo nekoliko višjo stopnjo suverenosti. Egipt in Emirati so prejšnji teden skupaj z letali napadli oporišča ene od milic v Libiji, ki so ji pot na oblast pred tremi leti odprla letala zavezništva Nato. Akcija je bila uspešna. Danes je prestolnica Tripolis dokončno v rokah konkurenčne milice.
Analogije niso približne. Ruska federacija je letošnjega aprila z elegantnim vojaškim posredovanjem priključila ozemlje Krima. Vojaške enote iz Rusije so tudi na ozemlju vzhodne Ukrajine. Za Doneck in Lugansk politiki Združenih držav, Evropske unije in zavezništva Nato zagotavljajo, da je intervencija ruskih prostovoljcev in vojaških enot Ruske federacije nedopustna. Vendar je nedopustnost na mejah Evrope postala zelo relativna kategorija. Tudi priključitev Krima in Sevastopola je bila nedopustna, vendar sta obe nekdanji ukrajinski upravni enoti zdaj za vedno del ruske države.
Ukrajina pa je na najboljši poti, da postane članica Nata in Evropske unije. Ko bo priključena obema integracijama, se bosta obe znašli v podobnem položaju kot Palestina. Njuno ozemlje bo okupirano, ne ena ne druga pa ne bosta mogli narediti ničesar. Z vojaško silo zavzeto ozemlje se vrne samo z vojaško silo. Toliko nas je Bližnji vzhod že naučil.
Vrh Nata bo ta teden na ta nekoliko neumen položaj moral dati pameten odgovor. Samo mirovnega procesa med sprtimi stranmi ne sme začeti. Od mirovnega procesa umre več ljudi kot od vojne in se nikoli ne konča.
