Komunistično nevarnost so nekateri osamosvojitelji z Janezom Janšo na čelu iskali tudi na naslednjih slovesnostih ob dnevu državnosti. Enkrat so jo našli v sami vsebini državne proslave, drugič v slavnostnem govorniku... Tako smo bili priče bojkotom prireditev, desni in levi proslavi ob istem času na sosednjih trgih, praznovanju brez slavnostnega govornika, proslavi z desnim in levim govorom...
Potem ko je Janša na državnih slovesnostih vrsto let srečeval praporščake tudi iz vrst zveze borcev NOB, pa se mu je lani premierski pogled ustavil na rdeči zvezdi. V simbolu upora proti okupatorju v rokah ostarelih partizanov je prepoznal znamenje totalitarizma in agresije na Slovenijo in ga z državne proslave pregnal. Letos je prvak SDS s svojo ideološko mašinerijo nadaljeval. »Nobenega dvoma ni, da smo v Sloveniji priče poskusom žametne obnovitve totalitarnega režima,« ugotavljajo na spletni strani SDS. Kot utemeljitev te svoje prepričanosti pa navajajo protiosamosvojitveno naravnane politične stranke, ki da stojijo za rdečo zvezdo, in aktualni državni vrh z nekdanjima predsednikoma vred, ki da je 27. aprila letos v ljubljanskih Stožicah glasno ploskal »zavzemanju za boj proti izdajalski kapitalistični gospodi...« ob petju komunistične himne internacionale.
Na osnovi ugotovitev, da na mnogih prireditvah prevladuje »komunistična in jugoslovanska ikonografija«, pa tudi da Slovenija »povzema prakse neodgovornega zadolževanja, ohranjanja državne lastnine ter obvladovanja družbenih procesov in vseh vej oblasti iz ozadja«, je očitno prišel Janša na ponedeljkovi ločeni proslavi SDS do sklepa, da je Slovenija v krizi zato, ker je v državi preveč Jugoslavije. Ob tem pa pozabil, da so bili neodgovorno zadolževanje in posegi v vse veje oblasti in v družbeno dogajanje močno značilni (tudi) za njegovo vodenje vlade.
Sklepa o poskusu žametne obnovitve totalitarnega režima in o preveč Jugoslavije v Sloveniji na dan prikličeta Janševo razmišljanje izpred šestih let, da slovenska osamosvojitev še ni končana in da jo je treba končati, nad katerim so se zgrozili tudi nekateri njegovi politični sopotniki v času Demosa. Ta izjava je strašna, saj je Janša z njo »ponovno načelno odprl polje boja zoper notranjega sovražnika«, je tedaj poudarila Spomenka Hribar. Po hudo obremenjujočem poročilu protikorupcijske komisije, še zlasti pa po tem, ko ga je sodišče na prvi stopnji spoznalo za krivega, pa Janša notranjega sovražnika danes očitno potrebuje še toliko bolj.