Rim je nastavil ogledalo najboljšemu slovenskemu atletu zadnjega olimpijskega obdobja Kristjanu Čehu in vsej slovenski atletiki. Ptujčan je namreč v zadnjih dveh sezonah, ko je sodeloval z nekdanjim olimpijskim in svetovnim prvakom Gerdom Kanterjem, na večini tekem zmagal ali se vsaj uvrstil na zmagovalni oder. Pred začetkom olimpijske sezone sta sodelovanje presenetljivo prekinila, minilo pa je še premalo časa, da bi izvedeli, kaj točno je bil razlog. Čeh je našel strokovno pomoč v 35-letnem trenerskem anonimnežu, še enem Estoncu Martu Olmanu. Pod njegovim vodstvom je v tej sezoni dosegel dve uvrstitvi, ki sta vnašali nemir, in sicer sedmo mesto v Marakešu in peto v Oslu. Na obzorju je bila predolimpijska panika.
Ker je Čehov velik tekmec Mikolaš Alekna v tej sezoni izboljšal svetovni rekord, bil suveren na drugih tekmah, prepričljiv v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo in ker se olimpijski in svetovni prvak Daniel Stahl bliža najboljši formi, je bil Čehov prihod v Rim negotov. Petindvajsetletni atlet je nujno potreboval vrhunski rezultat, saj bi mu morebitni neuspeh močno načel samozavest, potem ko so mu šla namigovanja o slabi izbiri trenerja že pošteno na živce. Slovenski orjak je reagiral šampionsko. Prepričljivo je prvič v karieri postal evropski prvak ter postal samozavesten kot že dolgo ne.
Čeh se je s četrtega velikega tekmovanja zapored vrnil s kolajno, na svetovnih in evropskih prvenstvih je bil po dvakrat prvak in podprvak. Nazadnje je ostal brez kolajne na olimpijskih igrah pred tremi leti v Tokiu, kjer je po razhodu z Gorazdom Rajherjem ostal brez trenerja. Igre na Japonskem so bile hkrati zadnje, s katerih se je slovenska atletika vrnila brez kolajne. Odtlej je bilo sedem velikih prvenstev in z vseh se je Slovenija vrnila vsaj z eno kolajno. Atleti, ki so razveseljevali slovensko javnost, so bili še skakalka ob palici Tina Šutej, tekačica na 400 m Anita Horvat in skakalka v višino Lia Apostolovski.
Medtem ko je Čeh svojo nalogo v olimpijskem parku na ulici, poimenovani po rimskih gladiatorjih, opravil z odliko, je lahko zadovoljna tudi preostala slovenska reprezentanca. Ker je nastopila precej oslabljena, druge kolajne sicer ni osvojila, toda poškodovani Tina Šutej in tekačica na 3000 m z zaprekami Maruša Mišmaš Zrimšek v svojih disciplinah nedvomno sodita v ožji evropski vrh. Rim je izstrelil na površje nova dva mladca, ki sta sposobna vrhunskih uvrstitev. To sta 20-letni Matic Ian Guček, ki dokazuje, da je atlet za velike tekme, saj je izboljšal državni rekord na 400 m z ovirami in se uvrstil v finale, in 23-letna Klara Lukan, ki je imela na zadnjih prvenstvih težave s poškodbami, zdrava pa je bila z junaškim tekom na 10.000 m peta v Evropi. V kategorijo zelo uspešnih atletov v Rimu sodita še polfinalista Rok Ferlan na 400 m in Filip Jakob Demšar na 110 m z ovirami, tudi Lia Apostolovski pa je dokazala, da je blizu evropskemu vrhu. Črna lisa prvenstva sta bila komentar Gorazda Rajherja na družbenih omrežjih, ko je pod sliko Kristjana Čeha s slovensko zastavo napisal »gnoj«, medtem ko sprinter Anej Čurin Prapotnik pri rosnih 21 letih ni hotel dati izjave slovenskim poročevalcem.
Rim je potrdil, da je kraljica športa vidno prisotna v slovenskem športnem prostoru, četudi njen prvi zvezdnik Kristjan Čeh ne dosega slave Tadeja Pogačarja, Luke Dončića, Benjamina Šeška in Janje Garnbret, če izpostavimo le mlado slovensko generacijo. Razlog za optimizem pred vrhuncem sezone v Parizu je upravičen. Po igrah čaka Atletsko zvezo Slovenije volilna skupščina. Zdi se, da je predsednik Primož Feguš, ki bo kandidiral za nov mandat, trdno v sedlu.
