Sporazum s sindikatom Fides je spremljalo nenavadno sporočilo. »Vlada izjavlja, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki,« je povzela vršilka dolžnosti direktorice vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman. Vladna stran se je hkrati zavezala, da bo zdravnike – natančneje Fides in druge organizacije, ki delujejo v njihovem imenu – vključila kot enakopravne partnerje pri reformi. Doslej je veljalo, da vešči zdravniški pogajalci ob zahtevah po višjih plačah prej ko slej dosežejo svoje, vlada Roberta Goloba pa jih je umestila med snovalce bodoče podobe javnega zdravstva.
Vse podrobnosti sporazuma, ki ponavlja oktobrsko obljubo o posebnem plačnem stebru za zdravstvo, še niso znane. Jasno pa je, da se vlada korak za korakom odpoveduje enotnemu plačnemu sistemu. Z novim načinom dogovarjanja, ki briše meje rasti dohodkov, bo treba za plače javnih uslužbencev zelo verjetno nameniti občutno več denarja kot doslej. Po zadnjih načrtih bo zdravstvena blagajna v naslednje leto prenesla za 55 milijonov evrov svojih letošnjih obveznosti, a v znesku niso upoštevani letošnji dogovori z zdravstvenimi delavci. Pri tem niso v vladi za zdaj niti namignili, kje bodo iskali dodaten denar za zdravstvo.
V zdravniških organizacijah so bili pri svojih predlogih zgovornejši. Že pred lanskimi državnozborskimi volitvami so njihovi predstavniki ugotavljali, da bi bilo treba delo v javnem sistemu omogočiti vsem zdravnikom z licenco in vsem zasebnim izvajalcem z ustreznim dovoljenjem. V zadnjih tednih so na mizah vladajočih tudi pozivi h konkurenci med zavarovalnicami, ki bi zdravstveni blagajni odvzela dosedanjo vlogo v javnem sistemu.
V vladi se do idej, s katerimi bi se država odpovedala pomembnemu delu odgovornosti za javno zdravstvo, še niso opredelili. V zadnjem tednu so se ukvarjali predvsem z umirjanjem žarišč nejevolje, ki so jih deloma zanetili sami. Še pred dogovorom s Fidesom se je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan opravičil ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, potem ko ga je le nekaj dni prej omenjal v kontekstu signalov o zapiranju dveh enot zdravstvenega doma s »super« zemljišči. Golob se je zatem – brez Bešiča Loredana – odpravil med protestnike na Trgu republike, ki so zahtevali, da je treba vsem prebivalcem zagotoviti dostop do osebnega zdravnika. Kljub vladni pripravljenosti, da prisluhne, »stavkajoči« pacienti niso dobili nobenih trdnih zagotovil.
Med zdravniškimi zahtevami, ki jim je vlada očitno že prikimala, je dosledno upoštevanje normativov v tako imenovani modri knjigi. Gre za besedilo, ki določa za zdravnike sprejemljiv ritem dela. Računsko sodišče je njegovo vsebino, pa tudi dogovore med vladami in sindikati, prečesalo ob reviziji o vstopu zdravnikov na trg dela. Opozorilo je, da bi moralo ministrstvo za zdravje sodelovati pri določitvi standardov in normativov. Namesto tega je svojo vlogo prepustilo Fidesu in zdravniški zbornici, »ki sta pretežno stanovski organizaciji in ki v skladu s svojim poslanstvom ščitita in zastopata interese svojih članov«, je računsko sodišče izpostavilo v lani objavljenem poročilu. V zdravstvenem resorju se iz napak predhodnikov, ki so prispevale k trenutni krizi v osnovnem zdravstvu, po vsem sodeč niso naučili nič.
Da se namesto nevzdržnih razmer vzpostavi zdravstvo, ki prebivalcev ne pušča pred vrati, je naloga oblasti. Tako kot prejšnje ekipe se te odgovornosti za zdaj uspešno otepa tudi vlada Roberta Goloba. Zgodovina se hkrati ponavlja tudi pri sklepanju dogovorov, ki lahko mimogrede začrtajo usodo javnega zdravstvenega sistema.
