Nenadoma so minili časi velikopoteznih energetskih projektov, ki so v času visokih cen nafte in zemeljskega plina na mizah načrtovalcev z lahkoto premagovali geološke ovire morja in gorskih prelazov. Zbogom je Putin zaklical tudi dobrima dvema desetletjema zatiskanja oči pred nezakonitimi finančnimi transferji prijateljskih oligarhov v tujino. Ko je na vrata začela trkati recesija, Putin ni ustavil zgolj stroškovno razsipnega energetskega projekta, s katerim bi si Rusija na njegovi trasi in v Evropski uniji utrdila politično-energetski vpliv. Pri iskanju vsakega prihranjenega milijona se je nenadoma spomnil mednarodnih finančnih pravil, ki jih namerava Moskva v prihodnjih letih še izboljšati.
Putinova oznanitev konca obdobja debelih krav je bila posledica gospodarsko poraznega leta. Največja država na svetu se je znašla v velikih finančnih težavah. Trajajoča ukrajinska kriza in posledično uvedene gospodarske sankcije Zahoda proti Rusiji so od začetka leta močno načele rusko gospodarstvo. Vrednost rublja je na izjemno volatilnih deviznih trgih padla za skoraj polovico. Pogosto razlogi za padce niso imeli realne osnove, temveč so bili plod špekulacij. Ne glede na to so vse ključne mednarodne finančne inštitucije ruskemu gospodarstvu za prihodnje leto neizprosno napovedale čas zategovanja pasu. Dodatno je ruski gospodarski položaj iz območja lagodja v prostor zaskrbljenosti prešel zaradi padanja cen nafte.
Če si ruski proračun lahko vsaj še nekaj mesecev privošči zdržati cenovni pritisk nafte, veliko večjo težavo zanj predstavlja padec rublja. Centralna banka je pred bližajočim se odplačilom 33 milijard ruskih dolgov, ki zapadejo decembra, in dodatno januarsko tranšo v višini 120 milijard dolarjev morala drastično poseči na finančne trge s korenitim povišanjem obrestne mere. Tako so poskušali zmanjšati špekulativnost z valuto in preprečiti panične prelive rubeljskih prihrankov v dolarje. »Rdeči ponedeljek«, kot se je posega centralne banke že prijelo poimenovanje v finančnih krogih, ni prinesel želenih rezultatov. Nad rusko gospodarsko politiko razočarani državljani, ki so v minulem desetletju pričakovali več kot zgolj obljube strukturnih reform, so vladi izstavili račun.
Rusija se je vrnila v rubeljsko krizo iz 90. let. Predsednik Vladimir Putin, ki je še pred meseci z aneksijo Krima Zahodu napovedal novo »hladno vojno«, se je znašel pred največjim izzivom svojega predsedovanja. Vse hitrejši kolaps ruskega gospodarstva ne predstavlja le grožnje stabilnosti države. Zaskrbljen bi moral biti tudi Zahod – tako gospodarsko kot zunanjepolitično. Rusija je namreč tretja največja trgovska partnerica Evropske unije. Padec ruskega medveda bo z zmanjšano potrošnjo prizadel tudi tukajšnja podjetja. Povrhu pa bo ruski predsednik zaradi ohranjanja notranjepolitične stabilnosti postal vse bolj nepopustljiv tudi na zunanjepolitičnem področju. Plinske vojne in aneksija Krima so bile za Zahod zgolj uvodna pokušnja prihajajočih težav.
