Raziskovalka Pedagoškega inštituta Eva Klemenčič Mirazchiyski, nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS v Sloveniji, je včeraj predstavila dolgo pričakovane rezultate preverjanja bralnih sposobnosti učencev, ki je bilo izvedeno v letu 2021. Rezultati niso spodbudni. V primerjavi z zadnjim preverjanjem, ki je v skladu s petletnim ciklom izvajanja raziskave potekalo leta 2016, so bralne sposobnosti učencev upadle. Razlog za slabše rezultate raziskovalci ter minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda med drugim iščejo v obdobju epidemije, ko je izobraževanje potekalo na daljavo. Res pa je, da se je zapiranje šol začelo zgolj leto pred tem, štiri leta prej pa je izobraževanje potekalo brez posebnosti. Zato velja vzroke iskati tudi v samem učnem procesu.
Raziskava je na mednarodni ravni najpomembnejše tovrstno preverjanje temeljne bralne sposobnosti otrok. Priprava študije je strokovno izjemno zahtevna. Tokrat so strokovnjaki bralno usposobljenost preverjali na vzorcu 6400 slovenskih četrtošolcev, izhaja iz poročila o raziskavi. Učenci so brali besedila, ki se razlikujejo glede na namen branja: literarna besedila, torej branje za namen literarne izkušnje, in informativna besedila, torej branje za namen pridobivanja in uporabe informacij. Vsako od uporabljenih besedil je obsegalo od petsto do osemsto besed. Poseben del je bil namenjen tudi preverjanju branja s spleta; v tem primeru so učenci prebrali več različnih spletnih strani oziroma spletnih mest, obseg besedil pa je bil pri tem še nekoliko daljši kot pri tiskanih besedilih – v elektronski obliki so besedila obsegala približno tisoč besed. Na koncu so učenci odgovarjali na vprašanja.
Preverjanje je bilo zahtevno tudi za učence. Kljub upadu dosežkov pa se slovenski učenci z doseženimi 520 točkami v povprečju uvrščajo nad povprečno vrednost lestvice PIRLS, ki znaša 500 točk, je še mogoče razbrati iz poročila o raziskavi. Slovenija se je tudi v preteklih letih uvrščala višje od mednarodnega povprečja. Obenem je pomemben podatek, da upad bralnih sposobnosti ni zgolj slovenski fenomen, zaznali so ga tudi v večini drugih sodelujočih držav. Podoben dosežek kot v Sloveniji so v letu 2021 izmerili v Nemčiji, na Novi Zelandiji, v Španiji, na Portugalskem, Malti, v Franciji, Srbiji in Albaniji. Zgolj v osmih državah večjih sprememb niso zaznali in zgolj tri sodelujoče države od sedeminpetdesetih so zabeležile višji dosežek kot ob zadnjem merjenju leta 2016.
Minister Felda pa je vendarle priznal, da so slovenski rezultati slabi, in napovedal ukrepe. Odzval naj bi se nacionalni svet za bralno pismenost, pristojne službe pa bodo spreminjale tudi učne načrte.
V politiki se že daljši čas napoveduje izobraževalna reforma, ki naj bi segla v vse pore izobraževalne sfere. Vprašanje pa je, kako bo reformo mogoče izvesti ob dejstvu, da za izboljšanje rezultatov manjka temeljni pogoj – usposobljeni učitelji. V prihodnjih letih, torej do naslednjega petletnega cikla raziskave PIRLS, bo učiteljev začelo zmanjkovati, ker se zadnje številnejše generacije pedagogov začenjajo upokojevati. Tako bo treba poleg angažiranja nacionalnega sveta zagnati tudi kampanjo za promocijo učiteljskega poklica in za krepitev položaja učiteljev. Ob debatah o plačah v javnem sektorju bo treba slediti pričakovanjem sindikatov.
Slabšanje bralne pismenosti je tako zgolj eden od simptomov širše negotovosti, ki preveva izobraževalni sektor. Rešitev pa ne bo mogel iskati zgolj minister sam, temveč jih bo treba najti na ravni vlade kot celote. Rezultate raziskave bralne pismenosti bi lahko v kratkem predstavili kar na vladni seji. V upanju, da bi jih ministri – razumeli.
