Kaj se je na področju lokalne samouprave bistvenega spremenilo? Nič. Še vedno imamo preveč občin in še vedno velja sistem financiranja, ki nagrajuje majhne in nesamozadostne občine in kaznuje uspešnejše. Na neki način celo pravičen sistem, ki skrbi za uravnotežen razvoj, a hkrati spodbuja drobljenje občin.

Kaj pa je lokalna samouprava pomembnega prispevala za demokratičen razvoj države? Ogromno. Če ne bi bilo naše pomanjkljive in nedorečene lokalne samouprave, ne bi bilo prve mariborske vstaje (in vseh naslednjih). In ne bi bilo vstaj po drugih slovenskih mestih. Kaj so te vstaje prinesle dobrega ali slabega slovenski družbi, bomo sicer še videli. Da so prebudile drugačno, demokratično, socialno misleče in čuteče, že drži. Da se je prebudil slovenski narod, ki se ga le stežka kar tako brez očitnih političnih ali sindikalnih namigov spravi na ceste, je prav gotovo velik prispevek.

Predsednika države je težko odstaviti. Pri poslancih se premika na bolje, ministri pa so tako in tako podvrženi politični matematiki. Župani so nedotakljivi in od letošnje zime naprej jih lahko zavrže le ulica, ta pa pride na vrsto šele takrat, ko neki župan svoje občane udari po žepih in jim jemlje denar ne za polnjenje proračuna, pač pa bančnega računa zasebnega podjetja. Župani imajo sicer veliko moč, ne pa neomejene. Brez partnerjev v zločinu (beri občinskih svetnikov županove koalicije) bi jim bilo težje. A ker je večina v nekem povprečnem občinskem svetu hitro dosegljiva in zanjo potrebuješ od deset do petnajst dobrih službic za svetnike ali njihove prijatelje, je tako, kot je bilo letos v kranjskem mestnem, pardon, mesnem svetu.

Pri nas še vedno velja, da se moč lokalnega šerifa meri v kilometrih zgrajenih kanalizacijskih cevi in pločnikov. Med seboj pa nekateri župani moč, kar je docela sprevrženo, merijo celo v številu kazenskih ovadb! Zakaj vlagati milijone v gradbene projekte, ki niso nič drugega kot korita za županove prisklednike? Zakaj ne vlagati v ljudi, društva, otroke, mladino, športne, kulturne aktivnosti? Ker se tega ne da izmeriti in oštevilčiti pred lokalnimi volitvami.

Pa vsi ne delajo tako. Obstaja ogromno občin, kjer z majhnimi in poceni koraki skrbijo za zadovoljstvo občanov. K sreči je premalo prostora, da bi našteval vse. Tisti, na katere leti ta hvala, že vedo. Državnim organom pa tole: pustite dihati županom in upravam tam, kjer, pa čeprav včasih malo po domače, skrbijo za zadovoljstvo ljudi. In rigorozno že enkrat začnite preganjati tiste, ki skrbijo le za polna korita svojih prisklednikov.