In aktualno stanje glede števila gradbenih inšpektorjev je še slabše, kot je bilo. Gradbena inšpekcija vsako leto prejme okoli 3000 novih prijav. Prijave se kopičijo, saj kadrovska zasedba in zapletenost ter dolgotrajnost upravnih inšpekcijskih in izvršilnih postopkov ne omogočajo sprotnega reševanja, kar priznavajo tudi na pristojnem ministrstvu. Tudi če inšpektorji črnograditeljem slučajno stopijo na prste, izkoriščanje vseh pravnih sredstev lastnikom omogoča zavlačevanje. Spomnimo se samo razvpitega primera nelegalne sušilnice sadja (beri vile) družine Türk, ki so jo, potem ko so se postopki vlekli vrsto let, naposled uspeli legalizirati kot objekt daljšega obstoja – na podlagi spornega člena gradbenega zakona, ki ga je ustavno sodišče kasneje zadržalo in razveljavilo.
Napadi z droni
Ruska naftna infrastruktura v resnih težavah
