Računsko sodišče je leta 2007 ugotovilo, da je država v obdobju od 2000 do 2006 za odpravo posledic suše namenila 26-krat več denarja kot za preprečevanje škode. Kmetijske rastline je mogoče pred sušo najučinkoviteje obvarovati z namakanjem. Toda v Sloveniji je z namakalnimi sistemi opremljenih zgolj 6200 hektarjev kmetijskih površin. To je tisoč hektarjev manj kot v času, ko je računsko sodišče preverjalo smotrnost ravnanja države pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu. Od takrat so sicer zgradili nekaj novih namakalnih sistemov, še več, štiri tisoč hektarjev, so jih izbrisali iz registra. Nekatere zato, ker niso nikoli delovali, druge zato, ker so zaradi slabega vzdrževanja propadli. Slovenija je torej pri namakanju pogrnila na celi črti, kmetijstvo pa je letos prizadela nova suša, ki je bila najbolj uničevalna doslej. A ker ji je kmalu sledilo obilno deževje s poplavami, so razglabljanja o nujnosti gradnje dodatnih namakalnih sistemov znova čez noč potihnila.
Potihnile so tudi napovedi o hitrem izplačilu državne pomoči zaradi suše. Prizadeti naj bi imeli denar na svojih računih že do konca leta. Tako sta jim vsaj obljubila premier Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko. Toda državna komisija poročila o ocenjeni škodi še ni dala od sebe, čeprav naj bi to storila do 15. oktobra. Ponekod je namreč ocenjevanje škode potekalo tako, kot da bi suša Slovenijo prizadela prvič in ne v povprečju skoraj vsako drugo leto. Težave so tudi s šiframi prizadetih kultur. Občine bi morale pri vnosu podatkov v spletno aplikacijo Ajda, ki je namenjena ocenjevanju škode po naravnih nesrečah na kmetijskih pridelkih in stvareh, upoštevati šifrant uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, vendar so nekatere vnašale šifre kultur iz subvencijskih vlog, ki so drugačne.
Predmet ocenjevanja škode so bili le kmetijski pridelki, katerih pridelek je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer zmanjšan za več kot trideset odstotkov običajne letine. Pomurski in podravski kmetje so naknadno predlagali, da bi na seznam prizadetih kultur na njihovem območju uvrstili tudi pšenico in ječmen. Pred potrditvijo končne ocene škode zaradi posledic suše v letu 2022 morajo pristojni na upravi za zaščito in reševanje ponovno preveriti še količino letošnjega pridelka jabolk, grozdja in hmelja. Šele potem bo poročilo romalo v potrditev na vladi.
V nadaljevanju bo moralo kmetijsko ministrstvo pripraviti program odprave posledic škode zaradi suše. Tu se utegne ponovno zaplesti. V njem bo med drugim zapisano, koliko denarja bo država zagotovila za odpravo posledic škode v kmetijstvu. Torej je treba izračunati izpad dohodka zaradi suše. V skladu z evropsko zakonodajo je treba pri tem upoštevati letošnje cene posameznih kultur, ki naj bi jih državni statistični urad objavil februarja 2023. Prej (decembra ali januarja) bodo na voljo le indeksi cen. Ko bo to znano, mora program odprave posledic suše potrditi še evropska komisija, šele potem je mogoče prizadetim izplačati državno pomoč. Vladni dvojec Golob-Šinko bo očitno lahko obljubo o izplačilu pomoči do konca tega leta izpolnil le, če vlada ne bo v celoti spoštovala domače in bruseljske zakonodaje.
Zapletom, ki spremljajo vsakokratna ocenjevanja škode in izplačevanja državnih pomoči zaradi naravnih nesreč v kmetijstvu, bi se lahko izognili, če bi denar namesto v kurativo končno začeli izdatneje vlagati v preventivo. Brez učinkovitega namakanja, zbiranja deževnice in prilagoditve kultur sušnim razmeram žal ne bo šlo.
