Dolgih osem let je trajalo, da je glavnima palestinskima gibanjema po zmagi Hamasa na parlamentarnih volitvah leta 2006 ponovno uspelo najti soglasje. Za Izrael je palestinska enotnost zmeraj problematična. Nenadoma se namreč razblini mit, da Izrael na palestinski strani ne premore partnerja za sklepanje miru. Junijski uboj treh mladih Judov na zasedenem Zahodnem bregu je bil tako le priročen izgovor za vnovično vojaško operacijo v Gazi, ki sedaj v cikličnih dve- do triletnih obdobjih vedno znova potekajo v precej podobni obliki. Izkoristil je trenutek preusmerjene pozornosti mednarodne skupnosti na druga krizna žarišča Bližnjega vzhoda. V primerjavi z njimi daje Izrael s 47 let zasedenimi območji Potemkinovo podobo dejavnika stabilnosti v regiji, kjer je tako rekoč dnevno dovoljena kraja zasedenih območij z razlastitvijo palestinske zemlje in postavljanjem novih judovskih naselbin.
Po skoraj treh letih in pol državljanske vojne se je sirski režim s ponovno izvolitvijo Bašarja Al Asada proslavil kot zmagovalec na slabi polovici uničene države. Z ustanovitvijo islamističnega kalifata na iraških tleh, ki se razteza tudi na sirsko ozemlje, se država med Evfratom in Tigrisom enajst let po ameriško-britanski invaziji vse bolj nagiba k dokončnemu razpadu. Egipt se je po strmoglavljenju Muslimanske bratovščine vrnil v ustaljene tirnice diktature. Novi predsednik vojaške hunte v civilni preobleki Al Sisi je postal za ZDA, EU in Izrael spet zaželen sogovornik, pa čeprav izvaja obsežnejše kršitve človekovih pravic kot njegov mentor Hosni Mubarak. Kot paznik zahodne meje Gaze bedi nad pretečo »islamistično grožnjo« največjega zapora na svetu. Politike kolektivnega kaznovanja Al Sisija ni treba na novo učiti.
Za ozemeljski ekspanzionizem Izraela in njegovo politiko divide et impera (deli in vladaj) so to dobri časi. Kljub vojnim zločinom lahko za zaščito pred mednarodnimi gremiji vedno računajo na pomoč najtesnejših zaveznikov. Vsakršna z dokazi podkrepljena kritika najbolj humane vojske na svetu izzveni kot novi plazeči se antisemitizem. Pred njim je pripravljena poklekniti tudi Evropa. Medtem ko države članice EU kot po tekočem traku sprejemajo nove razširjene sankcije zoper ruske politike in gospodarstvenike zaradi demontaže vzhodne Ukrajine in aneksacije Krima, ki se jim je zgodila tako rekoč v nekaj tednih, kaj podobnega iz združbe najbolj humanitarnih držav na svetu ni pričakovati zoper državo s 47-letno zgodovino okupacije in štirih vojn v zadnjih osmih letih. Palestinci so prepuščeni sami sebi. Na Zahodnem bregu se kuha tretja intifada.
