Zakonu o davku na nepremičnine niso naklonili niti milosti, ki sta je bila deležna zakona o slovenskem državnem holdingu in o slabi banki. V imenu hude gospodarske krize in da ne bi bilo ogroženo delovanje države (vključno z njenim ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarstva in zagotavljanjem socialne varnosti), je ustavno sodišče leta 2012 ljudski referendum o obeh prepovedalo. O nepremičninskem zakonu je odločalo v enaki sestavi kot takrat, toda težke finančne posledice – državni proračun bo ostal brez že upoštevanih 205 milijonov evrov, poglobitev nezaupanja na finančnih trgih pa lahko podraži tudi državno zadolževanje – ga tokrat niso odvrnile od razveljavitve zakona v celoti. Res pa je, da teh posledic vlada Alenke Bratušek v svojem zagovoru pred ustavnim sodiščem v nasprotju s takratno Janševo vlado ni niti omenjala. Da mimo protiustavnih rešitev pač niso mogli, je dal vedeti tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ko je opozoril, da obeh odločitev ni mogoče primerjati, saj so pri nepremičninskem zakonu presojali njegovo vsebino.
Ta je bila milo rečeno katastrofalna, na kar so poleg pravnikov vlado ves čas neuspešno opozarjale različne interesne skupine, z nerazumnimi primeri obdavčitve pa tudi posamezni državljani. Gotovo mnogi tudi s figo v žepu, a to vlade ne odvezuje odgovornosti.
Opozicija je takoj izkoristila priložnost in ocenila, da bi morala vlada odstopiti, ker je z razveljavitvijo zakona padel tudi letošnji proračun, na katerega je premierka vezala zaupnico. Toda nezaupnico je dobila tudi opozicija. Kajti ustavno sodišče je za nezakonito razglasilo tudi obdavčitev nepremičnin na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je že leta 2006 sprejela Janševa vlada. Čisto vsaka opozicijska stranka je od tedaj že sedela v vladi, pa se nobena ni lotila tega vročega kostanja. Če je mogoče vladi Bratuškove očitati, da je nepremičninski davek uvajala po »buldožersko« (tako prvak opozicijske SLS Franc Bogovič), lahko za druge vlade oziroma stranke mirno rečemo, da so se pred reševanjem zdaj tudi povsem očitno močno zavoženega projekta množičnega vrednotenja nepremičnin (za katerega je bilo mimogrede doslej porabljenih 20 milijonov evrov) in uvajanjem nepremičninskega davka raje potuhnile.
Poleg tega ne bi smeli pozabiti, da je vlada nepremičninski davek uvajala tudi zaradi grehov iz preteklosti. Zaradi Pahorjeve vlade mora letos najti 60 milijonov evrov za poplačilo neizplačane tretje četrtine plačnih nesorazmerij, še naprej pa jo tepejo tudi protiustavne določbe zloglasnega Zujfa, ki ga je sprejela Janševa vlada. Samo upokojencem bo treba zaradi njega letos dodatno izplačati skoraj 23 milijonov evrov. Včerajšnji nasvet poslanca Janševe SDS Andreja Širclja, da bi morale vlade v prihodnosti večji poudarek nameniti ustavnemu pravu, je zato že prav nedostojno posmehljiv.
Na nepremičninskem pogorišču vladne koalicije pa ne pleše le opozicija, temveč se je veselica začela tudi med koalicijskimi strankami. Iz DL je že mogoče slišati, da je nedostojno razmišljati o dvigu davkov, prvak DeSUS Karl Erjavec pa ne bo pristal na nobeno znižanje upokojenskih dohodkov, socialnih transferjev ali plač javnih uslužbencev. Medtem je v prvih dveh mesecih letošnjega leta proračunski primanjkljaj dosegel že skoraj polovico začrtanega celoletnega minusa. Najkasneje poldrugo leto pred volitvami politika preračunava in raja, zapitek pa bomo brez dvoma plačali državljani. No, morda še PS.