Za sekunde je šlo, so v minulih dneh drug za drugim ponavljali pred grozečo vodno ujmo rešeni državljani. Širšo javnost pretresa zgodba Borisa Zamernika iz zaselka Struge pri Ljubnem, ki mu je uspelo iz hiše pred pobesnelo Savinjo rešiti ženo in otroke, svoje mame pa ne več. »Mama je ostala ujeta. Šest ur se je v vodi držala za cevi centralne. Stara je 65 let,« je pripovedoval novinarjem. »Z otrokoma smo zrli smrti v oči,« je dejala tudi njegova sokrajanka Špela Krumpačnik. Bosa je z dojenčkom v naročju in triletnikom v roki ob 5.30 premagovala razmočeno zemljo. Takih zgodb je na tisoče, desettisoče. Kaj bi vsi ti državljani dali, da bi jih sredi noči zbudil odrešilni SMS. SMS, ki bi jih pred pretečo nevarnostjo opozoril le minutko ali dve prej, ki bi jim dal le trenutek več časa, da se rešijo pred deročo reko.
Zastareli sistem obveščanja o naravnih nesrečah je še en delček v mozaiku zgodbe, ki razkriva, kako je država pri servisiranju državljanov v minulih letih pogrnila: vrsta vlad in ducate državnih uradnikov je leta zanemarjalo skrb za hudournike in vodotoke, podcenjevalo gradnjo protipoplavnih nasipov in zamikalo projekte protipoplavnih zaščit ter ignoriralo potrebo po učinkovitejšem obveščanju državljanov o naravnih nesrečah. A to zadnje razkritje ima v nasprotju z drugimi poleg poražencev tudi zmagovalce. To so mobilni operaterji.
Izvirni greh sega v leto 2020. Tedaj je državna agencija za telekomunikacijske storitve na dražbi prodajala mobilne frekvence. Od mobilnih operaterjev – dražiteljev bi tedaj lahko zahtevala, da v zameno za pridobljeno koncesijo v prihajajočih letih vzpostavijo tudi sistem, ki bo omogočil javno obveščanje prebivalcev o naravnih in drugih nesrečah. V času javne dražbe frekvenc bi Akos lahko določil natančna pravila igre za mobilne operaterje: naložil bi jim, da v zameno za pridobitev frekvence vzpostavijo sistem, in hkrati na podlagi javno dostopnih podatkov določil tudi ceno, ki jo je država pripravljena plačati za tak sistem, ki bi deloval v javno dobro. Toda na Akosu so se odločili za drugo možnost: v razpisu operaterjem niso postavili ne obveze za vzpostavitev sistema ne cene. Danes so koncesnine podeljene in pogoji jasni: država nima več (veliko) manevrskega prostora.
Število ekstremnih vremenskih pojavov z uničujočimi posledicami za ljudi, okolje in gospodarstvo se je v zelo kratkem času drastično povečalo. Podnebne spremembe so hitrejše in silovitejše od najbolj črnih napovedi. »Jasno je, da je treba okrepiti sisteme civilne zaščite,« je jasen evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. »Sem sodi tudi izkoriščanje potenciala najsodobnejših digitalnih rešitev,« dodaja. Slovenija krvavo potrebuje učinkovitejši sistem obveščanja – čim prej. Jesen je pred vrati. Ministrica za digitalno preobrazbo je že razkrila, da bo država operaterjem za vzpostavitev novega sistema obveščanja plačala nekaj milijonov evrov. Kdo je določil to ceno? Verjetno operaterji.
Še letos bo ta zgodba dobila epilog, ki bo med drugim razkril tudi interese Golobove vlade: če je danes nedvomno jasno, da je nekdanja direktorica iz vrst propadle SMC vodila do operaterjev docela servirno politiko v škodo države in državljanov, imajo zdaj škarje in platno znova v rokah vlada in poslanci. Prav ta čas je v javni obravnavi uredba o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja. Njen osnutek za zdaj določa, da bo država (operaterjem) zagotovila denar za vzpostavitev sistema in njegovo vzdrževanje. Prav javna obravnava je tudi čas, da država natančneje določi pravila igre in v dobro javnega proračuna sama postavi (stroškovno) ceno za sistem, ki ga zahteva od mobilnih operaterjev. Ali pa bo ujma poleg uničenega pohištva in spominov državljanov naplavila vnovično lobistično zmago – mobilnih operaterjev.
