Dvigovanje cen je opazno v vseh segmentih ekonomije in družbe, najbolj pa ga bodo občutili tisti, ki so tudi doslej preračunavali vsak evro. Na Dnevniku že več let poročamo o stiskah družin, v katerih starši porabijo veliko časa za primerjanje cen v diskontih. »Z možem preračunava, ali naj v trgovini kupiva dve banani ali eno. Dva jogurta ali enega,« nam je pripovedovala gospa iz okolice Ljubljane.
»Ko mlajšemu sinu pade na tla barvica, se zlomi. Nova stane en evro. Vam en evro ne pomeni nič. Zame pa je to problem,« je povedala mamica petih otrok iz Dolenjske. Družine, ki živijo v dolgotrajni revščini, nimajo mehanizmov, s katerimi bi lahko ublažile vsesplošno draginjo. Za bolj nazorno ilustracijo: ljudje ne morejo prihraniti s tem, da bi se odpovedali kakšnemu dnevu dopustovanja, saj nimajo denarja, da bi sploh kam šli.
Za starše šoloobveznih otrok je še posebno travmatično obdobje med koncem enega in začetkom naslednjega šolskega leta. Namesto da bi se veselili počitnic, jih skrbi, kako bodo kupili potrebščine in šolske knjige za jesen. Učno gradivo, ki je osnova obveznega šolanja – pa tudi srednješolskega izobraževanja, brez katerega si je težko zamisliti svetlejšo prihodnost – je zanje vir neizmerne bolečine. Od ene od mater smo izvedeli, da jo položnice za delovne zvezke vsako leto spravijo v jok.
Izdatki za šolanje enega otroka – za učno gradivo, šolsko prehrano, udeležbe na obveznih šolskih dejavnosti in ekskurzijah – znašajo več kot tisoč evrov na leto. Družine v stiski se sicer lahko zatečejo v programe socialne pomoči, a ti ne dohajajo naraščanja težav. Pod pragom revščine živi že krepko več kot 40.000 otrok. Stroški šolanja so pri tem močan dejavnik. Brezplačno šolstvo je brezplačno le po nazivu, vsa leta opozarja predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin. V resnici naplavlja vse večje stiske.
Letos so cene šolskih knjig ponovno dejavnik tveganja padca v revščino. Iz štirih osrednjih založb učnega gradiva so nam sporočili, da so bili zaradi prilagoditve podražitvam v tiskarski in založniški panogi, ki dosegajo tudi do sto odstotkov, primorani dvigovati cene izdelkov. Po dostopnih podatkih gre v povprečju za povišanje cen do sedmih odstotkov. Dnevnikov pregled posameznih izdelkov je pokazal, da so šolske knjige, ki stanejo okoli petnajst evrov, dražje za evro ali dva. Na več šolah pa so opazili, da podražitve znašajo tudi do štiri evre na knjigo. To se ujema z opažanji trgovcev, ki poročajo, da so nekatere šolske knjige dražje tudi za dvajset odstotkov.
Razlogi za podražitve so globalni: višajo se proizvodni stroški, cene surovin in energentov. Naraščajo cene skladiščenja in distribucije. Tudi založbe se soočajo s posledicami pandemijske krize in vojne v Ukrajini, smo slišali. Predsednica Zveze aktivov sveta staršev Slovenije Lara Romih je ob tem podala daljnosežen predlog. Njena zveza se zavzema za to, da osnovnošolsko izobraževanje, ki ga prebivalci Slovenije sicer financirajo z dajatvami, ne bi bilo več povezano z dodatnimi stroški. Moralo bi biti res brezplačno, pravi Lara Romih. »K temu sodijo tudi vsa učna gradiva, vključno z delovnimi zvezki,« je dejala. Zveza se zavzema za to, da bi država prevzela stroške izobraževanja, ponovno pa naj bi prevzela tudi nadzor nad cenami in kakovostjo učnih gradiv. Tako bi se udejanjila njena odgovornost za kakovostno javno izobraževanje.
Državna regulacija v Evropi, ki se je utemeljila na svobodnem trgu dobrin, storitev in kapitala, zveni blasfemično. A vse kaže, da bo letos morala država poskrbeti za še bolj temeljni predpostavki – preživetje in vizijo prihodnosti.
