Na spletni strani škofjeloškega zdravstvenega doma so starši dobili navodila, kako ravnati ob nekajdnevnem prehladu, rahlo povišani temperaturi in manjših odrgninah. »Na ambulanto se obrnite takrat, ko otrok potrebuje obravnavo. Marsikatero stanje lahko poskusite rešiti sami,« so svetovali v zdravstvenem domu. Starše otrok, ki jim zagotavljajo oskrbo, prosijo za razumevanje in sodelovanje. Družine tamkajšnjih novorojenčkov in na novo priseljenih otrok, ki v zdravstvenem domu ob nedavnih odhodih strokovnjakov še niso bili opredeljeni, pediatre iščejo v širši okolici. V mesecih, ko so se oblasti dogovarjale o plačilu zdravstvenih delavcev in so pogajalcem vse bolj popuščali živci, se je v Sloveniji še naprej sesedala osnovna zdravstvena oskrba.
Znova se je potrdilo, kako kratkovidno so zadnja leta ravnale oblasti. Te se po sporazumu med zdravniki in vlado Mira Cerarja niso kaj dosti ozirale na vse bolj okrnjeno možnost opredeljevanja v ambulantah družinske medicine. Ker se otroci ob polnoletnosti v mnogih krajih ne morejo opredeliti pri družinskem zdravniku, ostajajo pri svojem pediatru. Družine novorojenčkov in zelo majhnih otrok, ki po prihodu v vrtec prebolevajo virozo za virozo, ponekod ne morejo več računati na pediatra v domačem mestu. Ljubljano, kjer je za zdaj za otroke v vseh starostnih skupinah še mogoče izbrati pediatra, obkroža niz krajev, kjer pediatrične ambulante novih vpisov ne sprejemajo več. Po podatkih Sledilnika Zdravniki so ti kraji poleg Škofje Loke Postojna, Vrhnika, Ribnica, Medvode … Širjenje težav pri opredeljevanju otrok je zlasti v osrednji Sloveniji le še vprašanje časa.
V primeru družinske medicine so začeli zdravstveni domovi nadomestne ambulante odpirati na točki, ko je za nove paciente »prost« le približno vsak deseti specialist v državi. Med prebivalci, ki so brez zdravnika, je po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi okoli 20.000 otrok, a primarna pediatrija doslej še ni pristala med prioritetami zdravstvene politike.
Ljudje, ki v svojem kraju nimajo dostopa do zdravniške pomoči ali pa je ta zelo omejen, obiskujejo urgenco in dežurno službo. Razdrobljena nujna pomoč, zaradi katere so nekateri zdravstveni delavci nesorazmerno obremenjeni, pa strokovnjake odvrača tudi od tega dela zdravstva. Osebje, ki je usposobljeno za reševanje življenj ob nujnih stanjih, se mora hočeš nočeš odzivati tudi na posledice krize osnovnega zdravstva. Ob tem ostajajo nerazrešena osnovna vprašanja – tudi o tem, kako bo organizirana nujna pomoč za otroke.
O posledicah nezadostnih zmogljivosti zdravstva in zapiranja vrat pred pacienti v teh dneh razpravljajo v Veliki Britaniji. Povod je bila smrt petletnega Yusufa. Zdravnik je ob pregledu po pripovedovanju svojcev pripomnil, da gre za najhujšo angino, kar jih je videl. Dečka kljub temu niso sprejeli v bolnišnico, je poročal britanski BBC. Ob kasnejšem klicu so njegovim svojcem, ki so opozarjali na vse težje dihanje, v bolnišnici tarnali o dolgih vrstah čakajočih otrok in pomanjkanju zdravnikov. Deček je, potem ko ni več mogel užiti tekočine, le prišel do postelje v bolnišnici, a mu tam niso mogli več pomagati. Kaj se je dogajalo pred njegovo smrtjo in kako je poskrbljeno za bolne otroke, v britanskem zdravstvu zdaj razčiščujejo s preiskavo.
V Sloveniji se je začela po oskrbi odraslih pospešeno sesedati še osnovna zdravstvena oskrba otrok. Enostavnih rešitev ni, a bi morali v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, ob sedanjem dogajanju vendarle potegniti črto. Ko družba ne poskrbi niti za najbolj ranljive, so izgovori, da vsakomur ni mogoče zagotoviti zdravnika, še posebej nespodobni.
