Z novo cenitvijo in napovedjo novih ovadb se je končala še ena etapa afere Litijska, ki bo sicer še nekaj časa zaposlovala preiskovalce, najverjetneje pa tudi pravosodje. Zanimivo bo spremljati, ali se bodo organi odkrivanja in pregona osredotočili samo na morebitne zlorabe položaja ali pa tudi na tiste vrste kaznivih dejanj, ki niso povezana z naklepom, temveč malomarnostjo. Denimo nevestno delo.
Že danes lahko potegnemo nekaj zaključkov, ki se ob robu afere, zaradi katere je odstopila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zamenjal pa se je tudi vrh stranke Socialnih demokratov, izrisujejo kot slovenski poslovni model. Prvi je zagotovo ta, da barva denarja prevlada nad političnimi barvami. Podobno kot so celo srbske in albanske združbe organiziranega kriminala pripravljene sodelovati, ko so v igri milijonski zaslužki, tudi kronično sprta slovenska desnica in levica zlahka najdeta skupne interese, če gre za dober posel.
Preberite tudi: #video Stavba na Litijski: ministrica Katič napoveduje kazensko ovadbo
In več kot dober posel (za prodajalca) je bila preprodaja stavbe na Litijski cesti 51, ki je še leta 2019 ni nihče želel kupiti niti za ocenjenih 2,9 milijona evrov, zaradi česar se je njena prodajna cena spustila na zgolj 1,7 milijona evrov. Že čez štiri leta je bila ista stavba, ki je vmes zgolj propadala, po zadnji in bržkone še najbolj verodostojni oceni vredna 6, prodana pa za 7,7 milijona evrov. Pri čemer je vprašanje, ali bi bil kdor koli drug kot država pripravljen za to nesrečno stavbo, ki bi potrebovala še 5,5 milijona evrov za obnovo in ki je sodstvo, za katero je bila kupljena, sploh noče, pripravljen odšteti vsaj približno tako visok znesek. Cene nepremičnin so v Sloveniji v zadnjih letih resda poskočile, vendar ne za 350 oziroma 450 odstotkov.
Država bo preplačano le stežka dobila nazaj. Ni še jasno, ali bo lahko uveljavljala protikorupcijsko klavzulo, bi jo pa lahko odrešil dobrotnik, ki bi mu prav prišla 6000 kvadratnih metrov velika podrtija in bi jo bil pripravljen preplačati. Takšnih dobrotnikov ni veliko, se pa občasno pojavijo, če je treba vrednost nepremičnine umetno napihniti. V primeru sporne preprodaje ničvredne parcele v Trenti, s pomočjo katere je predsednik SDS v nekaj korakih prišel od podrtije na praktično nedostopnem območju do stanovanja v središču Ljubljane, se je nazadnje pojavil filantrop, ki je s pomočjo kolegov na dražbi vrednost parcele najprej dvignil in jo po zvišani ceni nato tudi kupil ter na tak način obrambi v (pred)kazenskem postopku omogočil, da se sklicuje na prosti trg in sistem ponudbe ter povpraševanja, ki da je najboljši kazalec resnične vrednosti. Takšen altruist bi lahko tudi v primeru stavbe na Litijski z enim mahom oziroma z eno transakcijo odrešil državni proračun in pomagal osumljencem, račun pa bi nato ob priložnosti že izstavil v poljubnem prihodnjem poslu z državo.
Na pravosodnem ministrstvu so v zagati. Stavbe ne želi nihče, denarja za njeno obnovo ni, hkrati pa bi bilo treba obnovo čim prej treba začeti, saj bo sicer začela propadati tudi konstrukcija stavbe. Trenutno obstaja precejšnja verjetnost, da postane stavba na Litijski odprti muzej domačijskosti oziroma prikaz slovenskega domačijskega poslovnega modela v praksi. Poslovnega modela, katerega skrajni domet je makadamsko parkirišče. Morda nekoč tudi ob Litijski.
