Enkrat je že bil v takšnem položaju, ko je s sedaj že ponarodelim rekom »Naredili bomo vse, da rešimo evro« dejansko to tudi storil. Če je tedaj stavil na zaupanje vlagateljev, ima tokrat opraviti s prestrašenimi bankirji, ki že nekaj časa sedijo na ušesih med deljenjem nasvetov iz Frankfurta. Še precej bolje jim gre sedenje na denarju.
Poglejmo primer Nove KBM, banke, ki ji je kriza ob izdatni pomoči vodstva zamajala tla pod nogami. Ob koncu marca je imela pri Banki Slovenije shranjenih že 524 milijonov evrov likvidnostnih sredstev. S tem denarjem bi lahko zakrpala desetino (!) kapitalske luknje v slovenskih podjetjih. Vendar se vodstvu verjetno že ob motrenju tako drznih potez, kot je posojanje denarja, prikazujejo nočne more in šibijo kolena. Očitno so se banke odločile, da ne bodo več niti služile. Status quo je nov moto, samo da ni treba ocenjevati tveganj in odobravati novih posojil. NKBM je od obresti na izdane kredite in vloge v prvih treh mesecih letos iztržila komaj 22 milijonov evrov, kar je skoraj 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Pri čemer je vredno opozoriti, da lanskega junija še ni bilo ne duha ne sluha o samozavestnih izjavah Alenke Bratušek, češ da je sama premagala krizo. Gospodarstvo je tedaj upadlo za 4,6 odstotka, letos je zraslo za 1,9 odstotka. Pogum ali bolje rečeno željo po kreditiranju podjetij premorejo očitno le redke banke.
Zgodba je na žalost dobro poznana po vsej Evropi, kjer se banke, politiki in gospodarstveniki še naprej zavzeto udejstvujejo v svoji različici filozofske debate o kuri in jajcu. Banke čakajo rast, da bodo lahko zopet brezskrbno posojale, medtem ko podjetja čakajo posojila, da bi lahko rasla. Trd oreh, ni kaj, a nekdo ga je moral streti. Draghi je z včerajšnjim paketom bankam poslal nedvoumno sporočilo: »Začnite kreditirati gospodarstvo, za božjo voljo!«
Da bi jih spodbudil na poti do razodetja, jim je kot prvi centralni bankir svetovnega slovesa začel zaračunavati ležarino za puščanje presežnih sredstev na računih ECB. Doslej jim je posodil že 1000 milijard evrov. Vse za to, da bi začele kreditirati, pa so raje posojale državam. To jesen jih čaka novih, svežih 400 milijard evrov. Če bodo želele do denarja, pa bodo morale začeti dajati finančne injekcije samemu srcu evropskega gospodarstva – malim in srednje velikim podjetjem, ki so od leta 2000 ustvarila kar 85 odstotkov vseh novih delovnih mest v Evropi. Ravno manjša podjetja so namreč talci dobre volje mrkogledih bankirjev. Ti pa v pridiganju o velikih tveganjih, na katera so grabežljivih rok pred krizo s tako neznosno lahkostjo pozabili, sedaj tudi sami tvegajo, da jih bodo ob slavnostnem razprtju mošnjičkov na dvoriščih pričakali le še gospodarski berači. Ne, če bo imel žogo v rokah Draghi.
