Mestna občina Celje ni nikoli skrivala, da so okoljski problemi resni, in je ves čas opozarjala državo, da je nujno treba pripraviti in sprejeti zakon ali vsaj odlok o celoviti sanaciji celotnega degradiranega območja celjske regije. Gre za izjemno obsežen in drag projekt, ki bi trajal več let in za katerega bi morala poskrbeti država. Reševanje bremen preteklosti namreč ni problem lokalne skupnosti, ki je v okviru svojih možnosti storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se zadeve začele premikati z mrtve točke. Kdor pravi, da so občanom prikrivali, kako močno so onesnažena nekatera območja, ne govori resnice.
Že pred več kot desetimi leti je takratni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Ivan Eržen na okroglih mizah pojasnjeval ljudem, katere vrtnine lahko gojijo na svojih vrtovih in čemu naj se iz zdravstvenih razlogov odpovejo. Prišlo je tudi do ustanovitve civilne iniciative, ki je zelo glasno opozarjala na okoljske probleme, vendar je bil njen glavni problem v tem, da je sčasoma izgubila zaupanje večjega dela javnosti.
Ljudje so namreč hitro spregledali, da trije posamezniki, povezani v civilno iniciativo, pretiravajo in zastrašujejo, češ da Celjani živijo v umirajočem mestu in da mnogo pogosteje obolevajo za različnimi vrstami raka. Raziskava Onkološkega inštituta je namreč takšna namigovanja ovrgla. Člani civilne iniciative, ki so med drugim sodelovali z nekaterimi priznanimi okoljskimi strokovnjaki, so nedvomno imeli prav, ko so opozarjali na nujno potrebno okoljsko sanacijo in na dejstvo, da imajo Celjani v skladu s slovensko ustavo pravico živeti v zdravem okolju. Žal so pri svojem zagretem delu izgubili kompas, saj so začeli prikrivati analize, ki niso bile v skladu z njihovimi prepričanji, ali pa so zadeve prikazovali še bolj črne, kot so bile v resnici. Prav zastrašujoče je bilo, ko so objavili, da imajo po laboratorijskih analizah sodeč v krvi količine arzena, svinca, cinka in drugih težkih kovin, ki močno presegajo dovoljeno mejo. Resnica je bila na srečo drugačna. Laboratorijski izvid ene od članic civilne iniciative je dokazoval, da nobena od težkih kovin v njeni krvi ni presegala dovoljene meje.
Kakšna škoda, da je civilno iniciativo zaneslo s prave poti! Celjani bi si zaslužili, da bi se za njihovo bolj zdravo življenjsko okolje borila takšna civilna iniciativa, ki bi znala na pošten, konstruktiven način, brez zavajanja in s prikazom resničnih podatkov k sodelovanju pritegniti širšo množico ljudi. Dela bi namreč imeli več kot dovolj. Območje Stare Cinkarne bodo, tako vsaj trdijo izbrani izvajalci del, začeli sanirati že v začetku avgusta in dela naj bi bila končana sredi jeseni. Celjska občina bo svojo obvezo s tem izpolnila. Poleg celovite sanacije Celjske kotline pa bo še vedno ostal odprt problem nelegalne deponije v Bukovžlaku, ki ga pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje rešuje po polžje, in to kljub tožbi EU. Sanacijo nameravajo izvesti šele prihodnje leto. Nekaj let prepozno.