Televizija Slovenija že skoraj polno leto dni nima trdnega vodstva. Direktorico Natalijo Gorščak je generalni direktor Andrej Grah Whatmough avgusta lani zrinil s funkcije. Njen greh je bil, da je branila novinarje pred političnimi pritiski tedanje oblasti Janeza Janše. Da bi jo odstavil, je generalni direktor priredil pretkan pravni manever, v katerem je do skrajnosti ukrivil zakonsko določbo, ki pravi, da lahko v določenih okoliščinah direktorico odstavi po lastni volji, brez sodelovanja programskega sveta. Za to je moral napeljati nekaj »procesnih« pravnih elementov, našteti nekaj pavšalnih očitkov in postaviti najkrajši možen časovni rok, umeščen v čas poletnih dopustov. Pri tem je bilo ključno sodelovanje politični desnici lojalnih programskih svetnikov: obstruirali so poletno sejo programskega sveta in s tem omogočili izvajanje direktorjeve samovolje. Ko je Natalijo Gorščak odstavil, je za začasnega direktorja postavil – samega sebe. Še pred tem si je izmislil, da ga zakon sili k takojšnjemu ukrepanju, brez čakanja na odločitev programskih svetnikov. Takšne določbe v zakonu seveda ni.
Sledili so meseci menjav na vodilnih mestih, kadrovskega pomikanja programskega sveta v sfero SDS, ukinjanja »neželenih« oddaj in uvajanja novih oddaj. Negotove razmere so se razmahnile do te mere, da so osrednjo medijsko hišo začeli zapuščati tudi najbolj predani novinarji. Generalni direktor je v tem času priredil več razpisov za novega televizijskega direktorja, a so vsi propadli. V takšnih razmerah kandidature vrhunskih medijskih menedžerjev niti niso bile pričakovane, nekaj prijav pa so programski svetniki zavrnili. Medtem se je na RTV začela stavka novinarjev, notranji konflikt se je skrajno zaostril in predvčerajšnjim je dosegel vrhunec – soglasje za imenovanje na položaj direktorja Televizije je dobil Uroš Urbanija, Janšev politični udarnik, ki je do nedavna vodil vladni urad za informiranje Ukom. Urbanijo novinarski strokovnjaki pojmujejo kot rušilca medijev in grožnjo neodvisnemu, profesionalnemu novinarstvu. Svoje metode je na plečih novinarjev pilil že pred leti, ko je bil urednik na RTV. V dveh letih vladavine SDS pa je bil njegov osrednji dosežek, da je s finančnim izčrpavanjem na rob propada privedel Slovensko tiskovno agencijo.
Generalni direktor RTV Grah Whatmough je napovedal, da bo Urbanijo na položaj direktorja Televizije imenoval v prihodnjem tednu. Njegov mandat bo trajal do leta 2026. Časovnica je videti premišljena: z najvišjega mesta bo lahko nadziral in upravljal poročanje o najmanj štirih volitvah – predsedniških, lokalnih, naslednjih parlamentarnih in volitvah v državni svet; verjetno pa tudi o vrsti referendumov, s katerimi namerava opozicija blokirati upravljanje države.
S predlogom spremembe zakona o RTVS, ki je trenutno v nujnem državnozborskem postopku, namerava zato koalicija zmanjšati vpliv politike na RTVS. Urbanija – nasprotno – meni, da ravno s tem zakonom politika »radikalno posega v javni medijski zavod«. »Zakonodajo je nevarno spreminjati čez noč,« pravi. V resnici pa se zakon ni spremenil že od leta 2005, ko ga je sprejela SDS. Napisan je tako, kot tej stranki ustreza, zato so njeni pripadniki vse dosedanje poskuse sprememb preprečili. Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič je včeraj objavil mnenje, da bi bil novi zakon v nasprotju z ustavo. V ozadju njegovih prizadevanj in prizadevanj Uroša Urbanije pa v resnici stoji možnost, da bi bila oba odstavljena s položajev. To možnost bo skušala desnica na vsak način preprečiti. Vse kaže, da se obeta tudi nov, že tretji referendum o RTV.
