Mnogi se sprašujejo, zakaj dijaki plonkajo, če jim to samo škodi. Glavni krivec so številne obveznosti mladih glav. Od glasbene šole do nogometa, človek včasih ne ve, kam bi se dal, saj povsod zahtevajo njegovo navzočnost. Šolski sistem je tudi tako naravnan, da je veliko nepotrebnih informacij, ki jih na dosegu roke ponuja internet, premalo pa je poudarka na empiričnem izkustvu.
Verjetno je, da nekomu uspe priti tudi tako do položaja, službe in nikoli ne ugotovijo njegovega pomanjkanja znanja. Večja verjetnost pa je, da na praktičnem preizkusu padeš. Ni čudno, da se po službah pojavljajo goljufije, če pa nam je že od mladih nog dovoljeno, da kdaj pa kdaj naredimo kaj ilegalno. Preveč smo ukalupljeni v neke meje teorije, ki nam ne pusti svobodno zadihati. Naučimo se na pamet, ampak pamet tu ni prisotna.
Pomembna stvar, ki lahko izda goljufa, je slaba vest. Prikrade se v kotičke, če ne glave, pa v srce, in začne trkati na vrata razuma, da to, kar počneš, ni dobro. Zadane te, če si vsaj malo človek. Prevare niso značilne samo za najstnike. Opisujejo vso družbo. Včasih misliš, da si na planetu Prevara, ne pa na Zemlji. Pravijo, da se z malimi koraki daleč pride. Tako je tudi prav. Treba je začeti pri otrocih, poskusiti zatreti še tako male goljufije, jih iz tega kaj naučiti, da lahko zrastejo v poštene, delavne in zanesljive ljudi, ki jih ta svet nujno potrebuje.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.
