Izkazalo se je, da je bilo veliko objektov zgrajenih na poplavno ogroženih območjih, pogosto v nasprotju z opozorili stroke, kar je bistveno povečalo škodo in ogrozilo tudi človeška življenja. A kot že velikokrat se je tudi tokrat pokazala izjemna solidarnost, prizadetim so v prvih dneh pomagali številni prostovoljci, gasilci, vojaki, pripadniki civilne zaščite, tudi zaposleni v prizadetih podjetjih so zavihali rokave.
Ključen pa je bil hiter odziv države oziroma aktualne vlade, ki se je čez noč znašla, to je treba priznati, v nezavidljivi situaciji. Zagotovila je prva nujna finančna sredstva in poenostavila postopke za črpanje pomoči, kar je vsaj nekoliko omililo katastrofalne posledice. Velik udarec je utrpelo gospodarstvo, predvsem mala in srednja podjetja, saj so bile prekinjene dobavne verige, poškodovana je bila oprema, izpad prihodkov je številne podjetnike pahnil v negotovost. Sledili so intervencijski ukrepi, ki so omogočili hitro sanacijo prizadetih območij, država je konkretno pomagala posameznikom, podjetjem in občinam. 7350 upravičencev je prejelo skupno 35,7 milijona evrov predplačil za nujne obnove stanovanj, 58,2 milijona evrov je bilo izplačanih izrednih denarnih socialnih pomoči, 10 milijonov evrov sta med ljudi razdelila Rdeči križ in Slovenska karitas, 142,1 milijona evrov pomoči je prejelo gospodarstvo, 4,8 milijona evrov je bilo namenjenih sanaciji kmetijskih objektov, 17,1 milijona evrov za obnovo gozdnih cest, 138 milijonov za cestno infrastrukturo, 172 milijonov evrov za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih, 218,5 milijona evrov predplačil je bilo nakazanih 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture, 41,3 milijona evrov pa za ureditev občinske infrastrukture, še 8,9 milijona evrov za železniško infrastrukturo. V letu dni, do junija 2024, so bili v celoti končani intervencijski in izredni ukrepi na 850 kilometrih vodotokov, dnevno je bilo na terenu več kot tisoč strojev in 1500 delavcev.
Roko na srce, to ni mačji kašelj. V Laškem recimo, ki je od leta 1990 doživelo tri obsežne poplave, manjših niti ne štejemo, je država prvič doslej konkretno pomagala prebivalcem, da so lahko sanirali posledice ujme. A dela še zdaleč niso končana, zato je vlada sprejela petletni sanacijski program in v njem zagotovila še 2,3 milijarde evrov za celovito obnovo, največ, 1,3 milijarde evrov, za sanacijo vodotokov, 800 milijonov za obnovo občinske infrastrukture, 200 milijonov pa za druge ukrepe za večjo podnebno odpornost. Ujma je vse opomnila, kako pomembni so preventiva, trajnostno urejanje prostora in vlaganja v protipoplavno zaščito. Čeprav so nekateri odziv države tudi tokrat kritizirali, je aktualni vladi treba priznati, da je reagirala hitro in ponudila pomoč tako posameznikom v prizadetih občinah kot gospodarstvu. Temu pritrjujejo tudi javno objavljene številke in vsak se lahko prepriča, koliko denarja je prejel posameznik iz prizadete Črne na Koroškem in koliko podjetje v Zgornji Savinjski dolini, ki je utrpelo večmilijonsko škodo.
Res je, da so se pokazale določene anomalije, ki jih bo vsekakor treba popraviti in jih preprečiti, če se v bližnji prihodnosti, bog ne daj, še ponovi naravna nesreča takšnih razsežnosti. Saj vsi poznamo tisti rek, da se vsi učimo vse življenje. A ta velika naravna katastrofa je razkrila, kako pomembni so tako hiter krizni odziv kot tudi dolgoročno in skrbno načrtovanje ter pripravljenost. In na teh stebrih je dobro delati tudi v prihodnje.