V Evropi se je dvignilo nekaj glasov, da morda volitve niso bile najbolj demokratične. Vendar je 47-odstotna udeležba na volitvah v povprečju dvakrat višja kot udeležba na volitvah za evropski parlament. Demokratične volitve v državi, kjer ima vojska oblast, se razumljivo zdijo pomanjkljive. Vendar je Evropska unija pripravljena zelo kreativno interpretirati demokratične norme. Afganistanske predsedniške volitve so bile večkrat zapored sprejete kot demokratične, čeprav so potekale pod vojaško okupacijo, do mnogih volišč pa niso imeli dostopa ne kandidati ne okupacijske sile. Hamid Karzaj je dvakrat zapored zmagal na volitvah, kjer se je na poti na volišča streljalo in metalo oklepna vozila v zrak. Petdesetodstotna volilna udeležba je bila kljub temu višja kot na evropskih volitvah, rezultat pa potrjen kot dovolj demokratičen za Afganistance.
Tudi iraški premier Nuri Al Maliki velja za demokratično izvoljenega voditelja Iraka, čeprav kurdsko ozemlje ni pod njegovo jurisdikcijo, je sunitska manjšina v permanentni vojni z njim, država pa morda ne obstaja več. General Al Sisi je lahko miren. Mednarodna skupnost ga bo sprejela kot enakopravnega demokrata, takoj ko ga bo potrebovala.
Tudi v Evropi so se demokratično izvoljeni voditelji navzeli eksotičnosti. Na Madžarskem je ustava prirejena tako, da vedno večja večina voli za Viktorja Orbána, druga najmočnejša stranka pa so neofašisti Jobbika. Avstrijsko Svobodnjaško stranko Jörga Haiderja so leta 2000 obravnavali tako kot Hamas in proti Avstriji uvedli diplomatske sankcije, ker so neonacisti prišli preblizu oblasti. Zdaj svobodnjaki povečujejo svojo prisotnost v evropskem parlamentu kot standardna stranka reprezentativne demokracije. Francoski Narodni fronti in njeni voditeljici Marine Le Pen gre še veliko bolje. Stranka neonacistov je pravkar zmagala na volitvah in triumfalno vstopa v Bruselj. Ko je Hamas zmagal na volitvah v Palestini, so Evropska unija in ZDA vlado razglasile za nelegitimno in so bojkotirale vse palestinske institucije, v katerih je Hamas sodeloval. Pa ima Hamas več demokratične tradicije kot Narodna fronta.
Al Sisi se lahko počuti varnega. Evropska demokracija je kaos. Referendum na Krimu je bil nelegalen in nelegitimen, izvolitev Petroja Porošenka za predsednika Ukrajine pa del urejenega demokratičnega procesa. Če so Marine Le Pen, Nigel Farage in Gábor Vona dovolj dobri za evropski parlament, tudi El Sisi ne dela sramote demokraciji.
Edina skrivnost je, zakaj Iran velja za diktaturo. Vsi njegovi voditelji so demokratično izvoljeni.