Svojevrstna ironija je, da je mogoče to, kar se je zgodilo včeraj, najbolje povzeti s povedjo, ki je bila izrečena ob neki povsem drugi priložnosti, ob nekem drugem začetku: »Nič več ne bo tako, kot je bilo doslej.« S sodbo Barbare Klajnšek se je dejansko začelo vse spreminjati. Pojdimo po vrsti. Glede na to, kako je sodnica sodbo obrazložila, sta preostala dva obdolžena v isti zadevi, torej Walter Wolf in Jože Zagožen (nadaljevanje sojenje zoper njiju je začasno prekinjeno), lahko razumela, da tudi njiju v prihodnosti zelo verjetno čaka obsodilna sodba, saj je sodnica večkrat navajala njuno pomembno vlogo v podkupovalni aferi. Ali drugače: brez vloge Wolfa in Zagožna (ki naj bi po obtožnem predlogu kaznivo dejanje storil skupaj z Janšo) podkupovalci sploh ne bi mogli doseči svojega cilja – izbora finske Patrie za dobavitelja oklepnikov 8x8.
Naprej. Razumno bi bilo, da bi se Ivan (Janez) Janša do pravnomočnosti sodbe umaknil iz politike, saj kot politik v sedanjem položaju ne more ničesar pridobiti: tudi če se odloči, da bo vsemu navkljub, tokrat celo z bremenom obsojenega na prvostopenjskem sodišču (in ne le obdolženega), kandidiral na naslednjih volitvah, in tudi če bi njegova stranka ravno zaradi obsodilne sodbe na volitvah prejela največ glasov, kar sploh ni neverjetno, Janša ne more pričakovati, da bi po volitvah lahko osnoval kakšno novo koalicijo, za kaj takega bi ga morale pritožbene instance prej oprati krivde. Dokler pa je prvostopenjski obsojenec (in še kršitelj protikorupcijske zakonodaje), je v položaju, ki je enak Jankovićevemu, zato bo tudi SDS prej ali slej morala iskati svojo Alenko Bratušek. Če pa bo tudi pravnomočna sodba trdila, da je kriv, bo treba včerajšnji dan razumeti kot začetek, ko je začela nastajati podoba drugačne Slovenije: brez Janše namreč ni SDS, ni ne politične desnice in ne politične levice, kot sta nam znani danes, saj desnica in levica vzajemno določata druga drugo in potrebujeta Janšo, da zmoreta vzpostaviti razliko.
Ker je torej v igri veliko več od tistih 24 oziroma 22 mesecev zapornih kazni, bi bilo bolj modro, ko bi se obsojeni, namesto da diskvalificirajo sodišče in sodnico, posvetili pisanju argumentiranih in prepričljivih pritožb. Z žalitvami namreč svoje nedolžnosti na sodišču še nihče ni dokazal.
