Alpsko smučanje ima kot športna panoga najbolj prostrana igrišča na svetu. Tekme najvišjega ranga se odvijajo na najtežjih in najatraktivnejših progah na svetu. Poškodbe so v boju za slavo in zaslužek brutalne. V tej sezoni so jih bili deležni najboljši posamezniki na svetu, če izpostavimo Mikaelo Shiffrin, Petro Vlhovo, Wendy Holdener, Aleksandra Aamodta Kildeja, Marca Schwarza, Alexisa Pinturaulta in Cypriena Sarrazina. Še bolj kot vse operacije omenjenih športnikov so v tej sezoni odmevale odpovedi tekem. Skupni imenovalec desetih terminov na devetih prizoriščih, ki so ostali brez vsaj ene tekme svetovnega pokala, je globalno segrevanje. Vse toplejše ozračje se kaže na različne načine. Nekaj stopinj višje temperature na južni strani Alp namesto sneženja povzročajo močno deževje in taljenje snega. Vremenske ujme se odražajo tudi v vse močnejšem vetru in veliki količini snežnih in dežnih padavin, zaradi katerih je izpeljava tekem s stališča varnosti nemogoča.
Odpovedi v tej sezoni nimajo skupnega imenovalca. Dogajale so se na vseh nadmorskih višinah, večkrat nad 2000 metri, in po vsem svetu. Od alpske Evrope, Skandinavije do Severne Amerike. Kranjska Gora ima s poligonom v Podkorenu kljub relativno nizki nadmorski višini izjemno ugodno lego. Zato so največkrat domačini, v zadnjih letih pa večkrat tudi Mariborčani in letos prvič tudi pod okriljem Smučarske zveze Slovenije izpeljali tekme najvišjega ranga v praktično nemogočih razmerah. Dokaz za to je letošnja Zlata lisica. Pokal Vitranc je doživel še bolj kruto usodo in je moral priznati premoč naravi.
Ni pa vsega kriva narava. Zanesljivo ni odgovorna za slabe rezultate slovenskih alpskih smučarjev in za zgrešeno strategijo panoge za alpsko smučanje. Najbolj bode v oči, da Slovenija pri moških v slalomu ni osvojila niti ene točke svetovnega pokala. Da alpsko smučanje nima lastnega poligona, ne more biti izgovor. Je res smiselno vlagati toliko sredstev v hitre discipline ter desetletje čakati, da bodo Nejc Naraločnik, Rok Ažnoh in Anže Gartner dosegli kakšen odmevnejši rezultat? Če konec tedna ne bi odpadel Pokal Vitranc, bi na slalomu nastopil Klemen Kosi, v katerega je slovenska smučarija leta in leta vlagala, da je tekmoval v hitrih disciplinah ter se desetkrat v karieri v smuku uvrstil med dobitnike točk. Potem ko je po letih potrpežljivosti odpadel iz reprezentance, se ljubiteljsko in samoplačniško udeležuje tekem nižjega ranga v obeh tehničnih disciplinah. Mariborčan je na slalomski lestvici FIS celo drugi najboljši Slovenec. Žalost, ki kaže, da prioritete slovenskega alpskega smučanja vsaj v zadnjem desetletju niso bile prave.
Z novim predsednikom zbora in odbora panoge za alpsko smučanje Janezom Bijolom je zapihal nov veter. Korošec daje v iskanju skupnih poti z opozicijo jasna navodila vodji panoge Mihi Verdniku, kakršnih v preteklosti ni imel. Verdnikovi desni roki sta Janez Slivnik in Klemen Bergant, ki bosta morala v novi sezoni opravljati bolj razširjeni funkciji, kot sta ju doslej. Vse kaže, da bo otroško in mladinsko smučanje vendarle deležno nujne reorganizacije, ki bo prinesla rezultate najprej čez pet let. Do takrat se ne obeta nič dobrega, le številne upokojitve brez novih obrazov. Dokler bo panoga vlagala v hitre discipline ter pustila, da je drugi najboljši slovenski slalomist samoplačniški odpadnik, finančne krize ni na vidiku. Marketinško je namreč alpsko smučanje kljub draginji, nevarnosti in globalnemu segrevanju še vedno bolj zanimivo kot številne druge uspešnejše panoge. Se bo pa v prihodnji sezoni kljub proračunu, ki se približuje štirim milijonom evrom, kar uvršča alpsko smučanje med največje slovenske športne panoge, poznal manko iz naslova televizijskih pravic letošnjega Pokala Vitranc. Ta bo znašal okrog 200.000 evrov.
