Marca 2022 je državni zbor – z večletno zamudo – vendarle potrdil nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V slovenski pravni red je prenesel določbe evropske direktive, ki je uzakonila izboljšave sistema preprečevanja pranja denarja.
Zakonska novost je zavezankam, med katere sodijo tudi banke, povzročila precej dodatnega dela. Morale so nadgraditi kontrolne postopke, ki naj bi otežili ali povsem onemogočili izvedbo kriminalnih transakcij. Morale so tudi uvesti ukrepe za boljše poznavanje svojih komitentov, zato da bi pravočasno prepoznale tiste, ki prenakazujejo ali dvigujejo denar sumljivega izvora.
Čez nekaj mesecev so inšpektorji Banke Slovenije obiskali več bančnih central, zato da bi preverili, ali upoštevajo nove zakonske določbe. Iz objavljenih odredb je mogoče sklepati, da so kršitve ugotovili zgolj v eni banki. Razmere na področju preprečevanja pranja denarja, na katere so v njej naleteli, so bile porazne.
Ime kršiteljice je presenetilo poznavalce. SKB banka je namreč od nekdaj veljala kot zgledno urejena finančna ustanova. Nekoč je pikolovsko sledila predpisom in je raje vzpostavila dodaten varnostni mehanizem kot enega premalo, četudi so zaradi tega komitenti doživljali, kot se novodobno reče, nekoliko slabšo uporabniško izkušnjo.
Še bolj je začudenje sprožila vsebina druge, lanske odredbe Banke Slovenije, ki je bila objavljena po kontrolnem pregledu SKB banke. Ne le da v banki niso odpravili vseh nepravilnosti, pojavile so se še hujše kršitve. SKB banka namreč uradu za preprečevanje pranja denarja ni sporočila transakcij štirih komitentov, za katere so v banki že predhodno ugotovili, da poslujejo sumljivo.
V Banki Slovenije so potem odkrito podvomili, ali bo vodstvo SKB upoštevalo vsebino odredbe in odpravilo kršitve. Zato so ji dodelili varuško, neodvisnega zunanjega strokovnjaka za področje preprečevanja pranja denarja, ki bedi nad izvedbo ukrepov.
Leta 2022 sprejeti zakon je uradu za preprečevanje pranja denarja podelil dodatna pooblastila. Opozicijski poslanci so opozarjali, da so bistveno prevelika. Tedanja opozicija je danes na oblasti. Vlada Roberta Goloba je takoj po imenovanju zamenjala vodstvo urada in nastavila Aniko Vrabec Božič.
Iz pojasnil Dnevniku vsekakor ni mogoče pridobiti vtisa, da bi v uradu danes izkoriščali obsežna pooblastila, kaj šele da bi jih prekoračevali tako, kot se je dogajalo v času direktorja Damjana Žuglja. Odgovori prej ustvarjajo vtis, da se v uradu bojijo lastne sence. In da zato niso niti podrobneje prebrali odredbe Banke Slovenije, kaj šele da bi sprožili postopke zaradi ugotovljenih kršitev v SKB.
Niso znani razlogi, zakaj so se razmere v SKB poslabšale na področju preprečevanja pranja denarja. Banko vodita glavna izvršna direktorica banke Anita Stojčevska, njena namestnica je Vojka Ravbar. Obe sta izkušeni ugledni in zaupanja vredni bančni menedžerki.
Eden od možnih razlogov je spremenjena menedžerska kultura v banki. Banko je leta 2019 kupila madžarska OTP. Tudi njena uprava v Budimpešti je lani klavrno padla na izpitu s področja preprečevanja pranja denarja. Madžarska centralna banka je zaradi ugotovljenih kršitev v OTP izrekla plačilo globe v višini 130.000 evrov.
Ni pomirjujoče spoznanje, da se v takšnih razmerah vzpostavlja največja banka v Sloveniji. Pri čemer se bo SKB banka zlila z Novo KBM, ki je nedavno imela tako katastrofalno slabo obrambo pred pranjem denarja, da so državljanke BiH iz poslovalnic v plastičnih vrečkah odnašale stotisoče evrov gotovine, njen nekdanji predsednik uprave pa je bil na naslovnici Mladine satirično oblečen v pralni stroj.
