A najtesnejše zavezništvo na Bližnjem vzhodu ni odvisno samo od aktualnih izvršnih vej oblasti. Izrael že desetletja uspešno goji tesne odnose z vsemi kongresniki ne glede na njihovo politično barvo, ob čemer ima precej bolj goreče zagovornike v ideološko bližji republikanski stranki. Prav ta je Netanjahuju v tesni izraelski predvolilni kampanji, kjer za tri odstotne točke zaostaja za levosredinsko Zionistično unijo, krepko priskočila na pomoč. Republikanska večina v kongresu je izraelskemu premierju ponudila govorniški oder ameriškega hrama demokracije kot prizorišče zbiranja volilnih glasov v najbolj gledanem izraelskem televizijskem času. Netanjahu je predstavil preprost črno-beli pogled na svet brez enega samega odtenka sivine. Edina svetla točka v njem je trden ameriško-izraelski branik pred terorizmom. Domačemu občinstvu je tako poskušal odvrniti pozornost od neuspehov svojega mandata – popolnega kolapsa mirovnih pogovorov s Palestinci, še nikoli prej tako napetih odnosov z ZDA in Evropo ter nesposobnosti zmanjšanja vse širšega socialnega prepada med bogatimi in revnimi v izraelski družbi.
Vse, kar je o neprimernosti sklepanja dogovora z Iranom povedal v kongresu, je bilo že slišano. Tudi trkanje na slabo vest Zahoda zaradi holokavsta nad Judi je bil del že videnega železnega repertoarja javnomnenjske mobilizacije za razumevanje Izraela. Edina novost je bila vzporednica med Islamsko državo in Iranom, ki se po Netanjahujevih besedah potegujeta za krono militantnega islama. »Sovražnik vašega sovražnika je vaš sovražnik,« je kongresnikom na srce položil izraelski premier in dobil enega od petindvajsetih aplavzov. Stoje so mu ploskali tudi ob ugotovitvi, da je edina razlika med ISIS in Iranom zgolj v njuni oborožitvi. Medtem ko so prvi opasani z mesarskimi noži in se spoznajo na youtube, bi drugi lahko kmalu rožljali z medcelinskimi balističnimi raketami in jedrskimi bombami. Z demonizacijo Irana se je Netanjahu jasno uprl poskusom normalizacije odnosov med Zahodom in Islamsko republiko, kar bi predstavljalo geotektonski premik na Bližnjem vzhodu. Razrešeno jedrsko vprašanje bi namreč 36 let trajajoči antagonistični odnos premaknilo v sfero gospodarskega in političnega sodelovanja, Izrael pa bi osiromašilo za nenehni izgovor grožnje z Vzhoda. Kongresniki so bili črno-belemu pogledu gosta naklonjeni. Že naslednji teden bodo predvidoma podprli zakonski predlog republikancev, po katerem bo Obama pred dokončno potrditvijo jedrskega dogovora z Iranom moral po zeleno luč še v kongres. V kolesje sprememb na Bližnjem vzhodu je najlažje zalučati pesek v ameriškem kongresu. Netanjahu ameriško politiko razume bolje kot Bela hiša.
