Nemška varčnost se je vrnila kot bumerang

Šampionsko moštvo Olimpije je začelo razpadati že v spomladanskem delu minule sezone, zlasti po porazu z banjaluškim Borcem v izločilnih bojih evropske konferenčne lige. Trenerju Victorju Sanchezu spomladi ni uspelo narediti napredka v igri, taktiki, tehniki in razvoju igralcev v primerjavi z jesenjo, ampak je ekipa kazala znamenja nazadovanja. Olimpijo je pripeljal do naslova prvaka na račun izkušenj, avtoritete in zmagovalne miselnosti, ki mu jo je privzgojil Real Madrid med igranjem v španski prestolnici. Nato je po trditvah vodstva kluba, ki pretirava z nemško varčnostjo, za nadaljevanje sodelovanja postavil previsoke finančne zahteve: 50.000 evrov mesečne plače zase in 7000 evrov za pomočnike. Olimpija je poleti s prodajo Raula Florucza in Marcela Ratnika napolnila blagajno z več kot sedmimi milijoni evrov, nato pa pogrnila v selekciji strokovnega štaba in igralcev, ki so doslej v glavnem zgolj novi obrazi in ne še okrepitve. Težava je v tem, da Simao sploh ni bil prva trenerska izbira, saj so bili kakovostnejši trenerji precej dražji. Strošek za klub bo zdaj vseeno večji, kot če bi že pred dvema mesecema izbrali trenerskega prvokategornika. Morali so izplačati odpravnino Simau in njegovim pomočnikom, ki pa je zaradi sporazumnega dogovora vseeno pol manjša, kot če bi na plačilni listi ostali do konca enoletne pogodbe.