Pogosto zanemarjeno področje varnosti in zdravja pri delu bi ob vse bolj zaostrenih razmerah na trgu dela pravzaprav moralo biti ena glavnih prioritet delodajalcev, ki razmišljajo onkraj trenutnih stroškov. Poleg ustreznega plačila so prav pogoji dela najpogosteje tisti odločujoči dejavnik, zaradi katerega nekdo ostane ali zamenja službo. In sem lahko štejemo tudi delovno okolje, kjer ima ohranjanje zdravja delavca prednost pred dobičkom lastnika.
Prav povečani pritiski kapitala po ustvarjanju dobičkov in s tem povezane vse večje obremenitve delavcev so narekovali tudi sprejetje novega pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Po skoraj 20 letih bo nadomestil zastarelega s ciljem večje zaščite delavcev pred kostno-mišičnimi obolenji, ki so pri nas vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti. Pripravo je pospešila kampanja za omejitve na področju ročnega premeščanja, ki jo je z zelo nazornimi primeri »alarmantnih« fizičnih obremenitev delavcev že leta 2021 zagnal Sindikat delavcev trgovine Slovenije skupaj z ZSSS. Koristil bo tudi delavcem v drugih panogah, ki imajo opraviti z dvigovanjem, prenašanjem, potiskanjem, vlečenjem ... bremen.
Sprejem pravilnika je eden pomembnejših ukrepov na področju dela, ki jih je ministrstvu, pristojnemu za delo, v sicer mučnih usklajevanjih uspelo sprejeti v tem mandatu. Postavimo ga lahko denimo ob bok spremembam zakona o delovnih razmerjih in spremembam zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Toda sprejem prve novele je nezadovoljna delodajalska stran pospremila z očitki, da pomeni dokončni pokop socialnega dialoga. Pri noveli zakona o evidencah pa se je zapletlo kljub temu, da je bila usklajena na ekonomsko-socialnem svetu. Zaradi očitkov delodajalcev o njeni »neživljenjskosti« so na vidiku spremembe, glede katerih pa sta si delodajalska in sindikalna stran močno vsaksebi. Medtem na sankcioniranje kršiteljev velja moratorij.
Bi se lahko zgodba evidenc ponovila pri novem pravilniku o ročnem premeščanju bremen? Bomo videli še en poskus ustavljanja oziroma oviranja izboljševanja predpisov v prid delavcev? Tudi omenjeni pravilnik je bil usklajen s socialnimi partnerji, sprejet je bil lani, uporabljati pa naj bi se začel z avgustom. A je že jasno, da se v enoletnem prehodnem obdobju vsem delodajalcem ne bo uspelo prilagoditi spremembam. V časovni stiski se niso znašli le zaradi kompleksnosti novih zahtev, temveč tudi zato, ker so predolgo odlašali, zdaj pa strokovnih delavcev, ki bi jih pomagali pri pripravi ocen tveganja in ukrepov, ni dovolj. V delodajalskih vrstah zato pozivajo k podaljšanju prehodnega obdobja. A ne samo to. Pravilnik nekateri, zlasti manjši delodajalci, že spet opisujejo z besedami, kot sta neizvedljivost in neživljenjskost. In v isti sapi že spet trdijo, da ne nasprotujejo dodatni zaščiti delavcev, ampak ne pod takšnimi, torej strožjimi, pogoji, ki prinašajo tudi stroške.
Tako kot je pri vprašanju »štempljanja«, kakor koli že bo urejeno, glavni namen, da je verodostojno, saj v nasprotnem primeru delavcu ne koristi, tako je tudi pri pravilniku o premeščanju bremen ključno, da ga bodo delodajalci preverljivo uveljavili v praksi.
Računica je seveda dolgoročna. Današnji vložek v dvižne in druge pripomočke, drugačno organizacijo dela ali dodatne kadre se bo šele čez čas odrazil v zmanjšanju bolniških odsotnosti, večjem zadovoljstvu in ne nazadnje tudi večji motiviranosti in produktivnosti zaposlenih. To pa bo koristilo tudi delodajalcem in seveda državi, ki je zavezana k čimprejšnjemu sprejemu pokojninske reforme. Njena vzdržnost bo imela v bodoče kar precej opraviti tudi s tem, ali bodo bolj ali manj iztrošeni delavci sploh zmožni delati dlje oziroma se upokojevati starejši.
