Sliši se pravično in bolj enakopravno, toda hudič je v podrobnostih. Že to, da je vlada nepremičninski davek uvrstila med protikrizne ukrepe za izboljšanje javnofinančnega stanja države, dovolj zgovorno priča o namenu, s katerim se je lotila spreminjanja sistema. To je polnjenje državnega proračuna. S tem v osnovi niti ne bi smelo biti kaj narobe. V proračunski blagajni imamo luknjo, ki jo je treba zapolniti, in zakaj je ne bi krpali z izpopolnitvijo sistema dajatev na nepremičnine. Toda pomembno vprašanje je, ali je vlada pri snovanju zakonskega predloga zmogla preseči gole izračune, koliko denarja bi država in občine po novem dobile od vsake nepremičnine, in se je posvetila tudi širšemu strateškemu premisleku, kakšne cilje bi moral zasledovati nepremičninski davek in kako bo v obstoječih razmerah vplival tako na prebivalce kot na gospodarstvo.

Kljub kratkemu roku vlada ni delala (povsem) na pamet, saj se je v precejšnji meri naslonila na predlog, ki ga je že leta 2010 pripravila Pahorjeva vlada. Skozi takratno javno obravnavo so bile oblikovane rešitve, v ogrodju zelo podobne aktualnim, a vendar z nekaj ključnimi razlikami. Ena od njih je ta, da so zdaj predlagane davčne stopnje precej višje od tistih, ki jih je predlagala Pahorjeva vlada. Edino pojasnilo vlade ob tem je, da davek ne bo tako visok (v povprečju naj bi recimo lastnikom stanovanjskih objektov prinesel še enkrat višjo obremenitev, kot je sedanja), da bi bistveno posegal v ekonomski položaj lastnika oziroma v njegove odločitve glede razpolaganja z nepremičnino. Izjema so nerezidenčna oziroma prazna stanovanja, nevzdrževane stavbe, kmetijska zemljišča v zaraščanju, neizkoriščena stavbna zemljišča, pri katerih želi vlada s povečano stopnjo davka spodbuditi njihovo oddajanje v najem, obnovo, obdelavo in uporabo.

Toda gospodarstvo je že na nogah zaradi kumulativnega učinka davkov, ki jim jih je oziroma še bo naprtila vlada. Ob dvigu prispevka za obnovljive vire energije, napovedanem davku na sladke pijače, višjem davku na dodano vrednost, uvedbi v celoti obdavčene odpravnine ob prekinitvi delovnega razmerja za določen čas in dodatne obdavčitve začasnega in občasnega dela ter nameri povečanja prilivov v zdravstveno blagajno je napovedano 13-odstotno povišanje dajatev na poslovne in industrijske nepremičnine zanje kaplja čez rob.

Tudi za prebivalstvo bo višji nepremičninski davek le še eden od ukrepov vlade, ki zmanjšujejo njihovo kupno moč. Tudi na njihovo denarnico bo vplival višji davek na dodano vrednost, poleg tega pa so tu še večinoma nizke plače, nižji socialni transferji, zamrznjene pokojnine, nižje odpravnine... Vlada namerava najšibkejše pred dodatno obremenitvijo zaščititi tako, da zanje predlaga delni ali celotni odpis nepremičninskega davka. Toda kaj bo z drugimi, predvsem tistimi tik nad gladino? Nekateri ponujajo enostaven recept, naj nepremičnine, ki jih ne potrebujejo ali so zanje predrage, prodajo. Ampak v resničnem življenju ni vedno vse tako preprosto.