Igor Maher, član sveta DL, je bil pičlih pet dni minister za infrastrukturo in prostor. Odnesla ga je njegova domnevna črna gradnja na Obali, za katero so v stranki vedeli, a njenih kadrovikov to ni oviralo, da ga ne bi ustoličili za ministra. V muho enodnevnico oziroma v funkcionarja, ki živi le nekaj ur, se je pretvoril tudi drugi adut DL – Anton Žagar, ki naj bi v času, ko je bil zaposlen na Darsu, pomagal pri pridobivanju poslov podjetju sedanjega ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, ta pa naj bi mu zdaj uslugo vrnil s tem, ko ga je predlagal za vršilca dolžnosti direktorja direktorata za infrastrukturo. A vlada pri imenovanju Žagarja na ta položaj ni imela pomislekov, četudi so ga v Darsu odpustili in proti njemu vložili odškodninsko tožbo, vredno več milijonov evrov.
Ne glede na to, da je vsak človek nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana na sodišču, pa se ob tem vseeno poraja vprašanje, ali pri 2,059.499 prebivalcih, kolikor jih ima po zadnjih podatkih Slovenija, za najvišje funkcije v državi res ni mogoče predlagati človeka, ki je neomadeževan.
Kadrovska kombinatorika v DL po svoje ne preseneča, če upoštevamo, kdo ima pri tem glavno besedo. Ključni igralec je po naših informacijah še vedno bivši izvršni direktor stranke Janko Jenko, ki je odstopil s položaja kmalu po tistem, ko naj bi mu, kot se je javno branil, podtaknili afero. Na svoj bančni račun je namreč prejel denarno nagrado za pomoč pri pridobivanju igralniških koncesij. Jenko naj bi bil, čeprav v Državljanski listi uradno nima vidnejše vloge, še vedno glavni kadrovik stranke. Pri tem mu asistirata aktualni izvršni direktor DL Igor Bordon in razvpiti minister kratke sape Igor Maher, ki je v stranki določen tudi za koordinatorja z njenimi ministri in poslanci. Če upoštevamo še to, da je bil Maher v igri za člana nadzornega sveta družbe Petrol, je jasno, da je Državljanska lista daleč od stranke z visokimi etičnimi in moralnimi merili, kot se rad pohvali njen predsednik Gregor Virant.
Zunanji opazovalci dogajanja v DL se čudijo, kako to, da stranka, preden predlaga svoje kandidate za imenovanje na pomembne položaje, ne preveri njihovega preteklega delovanja. Poznavalci razmer odgovarjajo, da se to sicer dogaja, da pa preverjajo tisti, ki želijo koga očrniti ali – obrnjeno – koga olepšati. Vsiljuje se celo vprašanje, ali sporne kadrovske poteze niso načrtovane in usmerjene v rušenje predsednika Viranta. A je težko verjeti, da bo lahko kdo drug na tem položaju kos notranjim lobijem, ki kot rak razžirajo stranko.
Med člani DL vre že dolgo in le vprašanje časa je, kdaj bo počilo. Vesele urice, ko so se v stranki pogovarjali, upoštevali različne predloge in zamisli, so po besedah nekaterih njenih predstavnikov preteklost. Dejstvo, da so celo člani sveta stranke, ki je drugi najvišji organ DL takoj za kongresom, za imena nekaterih strankinih ministrskih kandidatov izvedeli šele iz medijev, jim gre namreč zelo v nos. Za zdaj jih vrhu stranke uspeva miriti s kadrovskimi drobtinicami, ki tu in tam še padejo tudi na mizo DL. A vprašanje je, kaj bo, ko si bodo stranke nove koalicije razdelile vsa mesta v vladi in nadzornih svetih državnih podjetij in še drobtinic ne bo več...