Tudi s tem si lahko razlagamo včerajšnje besede slovenskih predstavnikov, da ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru ne bo končana, dokler ne bodo imeli v rokah vseh dokazil, da je Zagreb izpolnil vse zaveze iz memoranduma, ki sta ga sprejeli vladi. Skoraj leto dni je trajalo zapletanje in razpletanje problema in skoraj se je ponavljala zgodba o hrvaški poti v EU in slovenskih zadržkih iz leta 2010, preden sta Zagreb in Ljubljana prišla do novega dokumenta, ki rešuje obraz obeh pogajalskih strani, ne rešuje pa problematike. Umešča jo v okviru nasledstvenih pogajanj, kar določa že sam sukcesijski sporazum, pri čemer se ta pogajanja glede jamstev za devizne vloge v dobrem desetletju niso premaknila nikamor. In se bržkone ne bodo, dokler se ne bosta v enakem položaju, v kakršnem je bila sedaj Hrvaška proti Sloveniji, znašli predvsem BiH in tudi Srbija, ko bosta konkretneje na poti v Evropsko unijo. To bo torej še dolga zgodba, ki ji bo brada le še rasla.
V dolžini te brade se skriva odgovor na vprašanje, kdo lahko ob sklenitvi memoranduma odpre šampanjec. V Zagrebu so se počutili izsiljene in potisnjene ob zid s strani Slovenije. Krivi so tudi sami, saj so bili v veliki meri boter zaviranja reševanja nasledstvenih vprašanj, kar so pokazali že s skrajno zadržanostjo do ratifikacije nasledstvenega sporazuma in tudi z naglim umikom od novega zagona pogajanj v okviru BIS leta 2010, kakor hitro je bil za to pri roki razlog. Vseeno na Hrvaškem po sklenjenem memorandumu lahko odprejo šampanjec. Padla je verjetno največja zadnja ovira vstopu v EU. Zdaj čakajo le še končno poročilo evropske komisije o spremljanju napredka Hrvaške.
Slovenija pa lahko postavi šampanjec na goro ledu, ki ga bo hladila vsaj kakšno leto, če ne dlje. Karl Erjavec je ves čas poudarjal, da Slovenija zahteva umik vladnih pooblastil za tožbe proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči. To se ni zgodilo. Iz besedila memoranduma ni mogoče z gotovostjo razbrati usode pooblastil. Slovenija govori o »mirovanju« sodnih postopkov do končne rešitve (angleška beseda »stay«), Hrvaška o »zastoju« postopkov v pričakovanju rešitve. Smo dobili nov »stik« (»junction«) iz arbitražnega sporazuma? Memorandum so včeraj podpisali v angleščini. Hrvaška po neuradnih informacijah slovenskih virov in po poročanju Jutarnjega lista prav zaradi spora s Slovenijo v zakon o sodnem postopku uvaja pojem »zastoja«. Zakon bo začel veljati 1. aprila, »zastoj« v sodnem postopku pa bo mogoč za leto dni, z letom dni podaljšanja. In potem? Brada reševanja nasledstvenih vprašanj je dolga več kot desetletje.
Morda se zdi preveč pesimistično ali zlovešče sumničavo. Toda državi sta se doslej izkazali z lepo bero dogovorov, ki so kasneje postali jalovi, od tistih v osamosvojitvenih dneh do dogovorov o izogibanju mejnim incidentom, sporazuma Drnovšek-Raćan... in seveda do dogovora Kosorjeva-Pahor. Če bi slednji obveljal, bil dorečen in spoštovan, bi šampanjce odpirali že leta 2010, danes pa bi imeli ali meddržavni pogajalski mir ali pa polemiko, ki bi se odvijala v Baslu.