Marsikdo se ob tem cinično vpraša, koliko pa znaša delež državnega sofinanciranja zavarovalnih premij za preostalo gospodarstvo. Odgovor je nič. Kmetijstvo je resda gospodarska panoga, a se od drugih precej razlikuje. Poteka na prostem, ne za trdnimi zidovi in pod varnimi strehami, zato je mnogo bolj ranljivo. Zaradi vremenskih ujm, ki so vse pogostejše, in visokih zavarovalnih premij kmetom pri obvladovanju vremenskih tveganj pomaga velika večina držav po vsem svetu. Nekatere le s sofinanciranjem zavarovalnih premij, mnoge še z dodatnimi ukrepi.
Slovenija je potrebovala desetletja za spoznanje, da zgolj izplačevanje visokih odškodnin iz državnega proračuna kmetom po vsakokratni naravni nesreči ne vodi nikamor. Šele leta 2006 je takratna kmetijska ministrica Marija Lukačič vpeljala sofinanciranje zavarovalnih premij; da bi kmetom dvignila zavest, da morajo svoje pridelke in živali zavarovati pred vremenskimi tveganji, ter da bi povečala obseg zavarovanih površin, saj to hkrati pomeni nižje zavarovalne premije.
V začetku je bil napredek očiten, ko so prišla vremensko izrazito neugodna leta, pa je začelo škripati. Zavarovalničarji so ugotovili, da za vsak pobrani evro zavarovalne premije v kmetijstvu izplačajo dva evra odškodnine (v vremensko najbolj burnem letu 2008 celo tri), zato so začeli poviševati premije in odbitne franšize, Zavarovalnica Maribor je zavarovanje kmetijskih posevkov in plodov celo opustila.
Po letu 2012 je tudi država začela kmetovalcem zaostrovati pogoje, pod katerimi so upravičeni do subvencije za zavarovalno premijo, Cerarjeva vlada pa je na predlog kmetijskega ministra Dejana Židana dokončno naredila križ čez ta projekt, saj je sofinanciranje zavarovalnih premij tako drastično znižala, da si bodo lahko zavarovanje kmetijskih pridelkov pred vremenskimi tveganji privoščili le še redki.
Stroka in zavarovalničarji so že leta 2010 Židana in tedanjega finančnega ministra Franca Križaniča pozvali, naj imenujeta delovno skupino, da bi našla rešitev za učinkovitejšo organiziranost kmetijskih zavarovanj. Sami so predlagali oblikovanje vzajemne zavarovalnice ali ustanovitev sozavarovalnega konzorcija. A premaknilo se ni nič. Židan je sicer naročil študijo Prilagajanje kmetijstva posledicam podnebnih sprememb in zmanjševanje škod zaradi naravnih in drugih nesreč v kmetijstvu, vendar je njene ugotovitve zdaj poteptal. Strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete so namreč ocenili, da je nadaljevanje sofinanciranja proizvodnih zavarovanj za zdaj »edina realna možnost in najracionalnejši scenarij aktivne vloge države pri upravljanju s tveganji v kmetijstvu«. Židan je s svojo varčevalno naravnanostjo povozil tudi priporočila Evropske unije, da lahko države sofinanciranje zavarovalnih premij z dosedanjih 50 odstotkov povišajo na 65 odstotkov.
Bo kmetijski minister zdaj, ko je za njim volilni kongres politične stranke, ki jo vodi, našel kaj časa tudi za kmetijstvo in še enkrat razmislil o posledicah svoje odločitve glede kmetijskih zavarovanj?