Izvozniki bodo v prvih mesecih novega leta zaskrbljeno pogledovali proti Nemčiji, ki se ji lahko strogo vztrajanje pri varčevalnem izčrpavanju južnoevropskih držav prvič po izbruhu dolžniške krize vrne kot bumerang. Vstop Hrvaške v EU bo dokončno razblinil sanje o Sloveniji kot odskočni deski in »mostu« do jugovzhodne Evrope. Podjetja, ki veljajo za relativno zdrava, a imajo težave z likvidnostjo, bodo upala, da jih banke pri čiščenju lastnega portfelja ne bodo pozivale k vračanju posojil.

V državi, ki bolj kot kadar koli potrebuje Upanje, danes vladajoči na proslavah pojejo domoljubne pesmi in hvalnice »odpravi blokad«. V leto 2013 vstopa Janševa vlada močnejša kot kadar koli prej. Ustavno sodišče ji je dalo v roke bianko menico pri upravljanju in prodaji več milijard evrov vrednega državnega premoženja in slabih terjatev v bankah. Prvič po začetku tranzicije imajo Janševi na pladnju absolutno oblast v NLB. Obenem levi politični pol še nikoli ni bil kapitalsko in tudi idejno šibkejši.

A dejstvo, da je Janša tokrat dejansko dočakal »leto nič«, v katerem je postal »gospodar prstanov«, ima tudi zanj temnejšo plat: jasno linijo odgovornosti v primeru, če njegovim tudi v prihodnjih 12 mesecih države ne bo uspelo gospodarsko oživiti. Vsaj do zdaj ni bilo videti, da ima vlada načrte in ideje, kako to storiti. Namesto »pozitivne« vizije bo tako vlada verjetno tudi v prihodnjem letu – že pri prvih novih rezih v proračunu – raje »tehnicirala« z grožnjami: s prihodom trojice, mednarodnimi finančnimi trgi, poglobitvijo krize…

V novem letu nas tako čaka vsaj troje. Prvič, okrepitev ideološko-kulturnega spopada v slovenski politiki. Če namreč izboljšav ne bo, čeprav blokad ni več, bo moral Janša – po tistem, ko bo bržkone žrtvoval katerega od svojih ministrov – grešnega kozla najti nekje »zunaj«. Njegovo igro bo bržčas rade volje sprejel tudi del opozicije – vsaj tisti, ki več od »antijanšizma« ni sposoben ponuditi. Nadaljnja radikalizacija in vulgarizacija politične retorike boja na požiralniku bo volilce zelo verjetno še bolj odvračala od obstoječe politične ponudbe.

Drugič, ne gre dvomiti, da bo Janša izredne razmere izkoristil za nadaljnje utrjevanje oblasti in nagrajevanje »zaslužnih«. Po državnih podjetjih, ki so začela »padati« že pred tedni, bo prva na udaru bržčas sodna veja oblasti, morda prek (ne)posrednih pritiskov tudi mediji. In tretjič, ob nadaljnjem slabšanju razmer gre pričakovati še večji razmah protestov po vsej državi. Ti bodo zaradi novih socialnih bomb dobivali vedno večjo socialno dimenzijo. Zahteve po boljšem političnem sistemu in pravni državi bodo preglasili kriki obupa. Tudi zato bo proteste marsikdo skušal »ugrabiti«. Na čelu z oblastjo, ki jih bo v boju za lastni obstanek v maniri snovalcev kitajske kulturne revolucije na vse pretege skušala usmeriti v »prave« krivce: druge veje oblasti, javni sektor, »tajkunsko-politične povezave«, »snežene može, ki so čez zimo izropali vse zaloge«, ali kar – zombije.