Če bi skušali iz ukrajinske vojne potegniti količkaj dobrega, bi morda lahko rekli, da je kriza prižgala iskrico energetske renesanse. Sodeč zgolj po vlogah za subvencije za samooskrbo je namreč sončna energija v Sloveniji v zadnjih mesecih naravnost eksplodirala. Še leta 2019 so na Eko skladu prejeli ubornih 2000 vlog za samooskrbo, predlani dobrih 7000, lani 8000 in nato … bum. Samo do marca letos so gospodinjstva na Eko sklad poslala več kot 8200 vlog.
Pod gorami vlog se šibijo tudi mize elektrodistributerjev. Kolegica Anja Hreščak je prav te dni poročala o porastu vlog za soglasje za priklop sončne elektrarne v omrežje. Elektrodistributerji so lani izdali več soglasij za priklop kot prej v treh letih skupaj, podatki za prva dva meseca letos pa kažejo, da bi lahko lanski rekord letos še presegli.
A namesto da bi vlada zajahala ta val zanimanja za prehod na obnovljive vire energije, počne prav nasprotno – na vse kriplje se trudi, da bi ga ustavila. Ko je Eko skladu v začetku meseca zaradi silnega zanimanja za sončne elektrarne zmanjkalo denarja za subvencije, so na infrastrukturnem ministrstvu stali križem rok in mencali, kako in kdaj bodo zagotovili denar. Ko so elektrodistributerji zaradi prešibkega omrežja začeli zavračati vloge za priklop novih sončnih elektrarn, pa jim je vlada za tri mesece odrezala sredstva za investicije v omrežje. Brez posodobitve omrežja se bo delež zavrnjenih vlog le še povečeval.
Številni državljani – ki so se v zadnjih letih dodobra naposlušali o tem, kako bomo v Sloveniji v novem desetletju pluli na sonce in veter – se bodo morali zato za svojo sončno elektrarno za zdaj obrisati pod nosom, pa čeprav bi si glede na krilatice o »zelenem prehodu« gotovo zaslužili kaj več kot »oprostite, na vašem območju do nadaljnjega žal nimamo primernega kabla«.
Za povrh je prav sončna energija tisti vir, pri katerem je v zadnjih letih sploh viden kakršen koli napredek, shema samooskrbe na Eko skladu pa se kaže kot edini učinkovit ukrep na področju obnovljivih virov energije v državi. Kot je v pogovoru za Dnevnik spomnil Focusov strokovnjak za energijo in podnebje Tomislav Tkalec, smo pred desetletjem – ko so na infrastrukturnem ministrstvu najprej leta nemo spremljali dobičkonosni sončni bum, nato pa so podporno shemo za obnovljive vire energije tako rekoč čez noč ukinili – val povpraševanja že zadušili. Zdaj, ko se v samooskrbi končno spet kažejo pozitivni trendi, nam grozi podobno.
Ob tem pa ne pozabimo na množico tistih, ki si investicije v lastno sončno elektrarno niti ne morejo privoščiti. Bodisi ker nimajo dovolj denarja bodisi ker nimajo niti lastne strehe nad glavo. Naj bi mar prekarci iz svojih podnajemniških sobic zavoljo znižanja stroškov najemali solarne panele? Prav te energetsko revne posameznike, za katere nimamo ustreznih sistemskih podpor za varčevanje z energijo in prehod na obnovljive vire, bo seveda podražitev električne energije najbolj prizadela.
Da smo se sredi energetske krize, naraščajoče draginje in odmika od ruskih in drugih fosilnih virov znašli goli in bosi – brez subvencij in s prešibkim omrežjem za množico obnovljivih virov –, tako ni le še en spodrsljaj. Je mala nacionalna katastrofa, ki vnovič potrjuje, da vrsta slovenskih vlad ni premogla resne energetske strategije.
