Je štirikratni referendumski »za« tehnični ali tudi vsebinski uspeh za koalicijo? Pri najbolj polemičnih referendumskih vprašanjih (o gojenju in predelovanju konoplje za omejeno osebno rabo in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja) so tako nasprotniki kot zagovorniki rezultat interpretirali v svoj prid, ker je enim kljub »neverjetnim zavajanjem« uspelo prepričati skoraj polovico, drugim pa kljub »lažem, zavajanjem in strašenju« nekaj več kot polovico volilcev. Prav zares zadovoljni pa niso bili ne eni ne drugi.
Gibanje Svoboda je sočasnost evropskih volitev in posvetovalnih referendumov neuradno predlagalo zato, da bi dodatno mobiliziralo svoje volilce – ironično se je to nazadnje bolj obrestovalo SDS kot pa njim samim – uradno pa zato, da bi prispevali k višji volilni udeležbi, ki bi dala dodatno legitimnost rezultatom tako volitev kot referendumov.
Kateri pravno sicer nezavezujoči referendumski rezultati torej z dovoljšnjo legitimnostjo vladajoče politično zavezujejo k sprejemu ustrezne zakonodaje?
Najbolj nedvoumno in tudi nad levo-desno delitvijo je bilo sporočilo volilcev glede uvedbe preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah. Referendumski izid pa je še dodatno podkrepilo dejstvo, da so volilci na evropskih volitvah množično uporabili preferenčni glas in nekatere kandidate izvolili prav s preferenčnimi glasovi.
Toda referendum na to temo dejansko ni bil potreben, saj že ustava določa, da naj bi imeli volilci odločilen vpliv na volitvah. A tega politiki doslej zaradi parcialnih interesov ni uspelo uresničiti in kljub referendumski volji ljudi obstaja resen dvom, da tudi aktualni koaliciji oziroma skupini strank ne bo, saj ne bodo zbrali dvotretjinske večine.
Podobno nepotreben je bil referendum o ureditvi sistema gojenja in predelovanja konoplje za medicinske namene, kar so volilci sicer prav tako jasno podprli. Ministrstvo za zdravje bi to lahko uredilo tudi brez referenduma, osnutek pravnega akta so že pripravili.
Pri preostalih dveh vprašanjih so zadeve nekoliko bolj zapletene.
Društvo Srebrna nit je v parlamentarni postopek vložilo svoj predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja, torej je pobuda prišla iz civilne družbe, a so se v Svobodi odločili, da za mnenje raje prej povprašajo ljudi, ki so, sodeč po rezultatu, pri tem vprašanju vsaj delno opravili tudi osebni etični razmislek. Koalicija zdaj napoveduje izboljšan predlog zakona, a v primeru sprejetja mu bo zelo verjetno sledila ustavna presoja in zakonodajni referendum z nepredvidljivim izidom. Tesen izid je mogoče razumeti tudi kot željo po boljši ureditvi paliativne oskrbe.
Ponovni, poglobljen razmislek brez prehitrih odločitev pa zagotovo terja »zmaga« za dober odstotek razlike pri vprašanju o urejanju konoplje za osebno rabo. Če je koalicija iskala legitimnost tudi za ureditev tega vprašanja, je na referendumu iz takih ali drugačnih razlogov ni dobila. Deloma tudi zaradi presplošnega vprašanja oziroma odsotnosti razlage, kako naj bi področje sploh uredili, česar niti sami najbrž še ne vedo. Nekaj dodatne zmede je, kot so ugotovili v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, vneslo tudi mešanje argumentov za medicinsko, industrijsko in osebno rabo konoplje. Predvsem pa odločanje o slednji ne more biti podvrženo politizaciji, pač pa izključno strokovno utemeljenim dejstvom.
