Skrivnostnega drvečega črnega terenca ni videl niti sosed, ki je prvi slišal in videl žalosten konec Baričeviča. A tožilka Dragica Kotnik je pričo kasneje le izbrskala. Našla je tudi krvave madeže, ki niso bili Baričevičevi. Napletla je zgodbo, kako so policisti dežurni tožilki in preiskovalnemu sodniku prikrivali umazane podrobnosti smrti Baričeviča, da bi zaščitili fantomsko tretjo osebo. V zraku je viselo ime Mira Senice, partnerja nekdanje ministrice Katarine Kresal.
Dragica Kotnik se je opekla. Pričevanje priče, ki jo je Kotnikova na vsak način (a neuspešno) želela obdržati v anonimnosti, se je izkazalo za neverodostojno. Za krvave madeže se je izkazalo, da gre za kri poškodovanega policista. Sojenje je spominjalo na burlesko. Zmedena tožilka je imela kronične težave že z izgovarjavo priimka enega od odvetnikov, priimka predsednice okrajnega sodišča pa je zamešala kar s priimkoma nekdanje ministrice za javno upravo. Pritoževala se je nad odvetnikoma, češ da se ji posmehujeta. Pritoževala se je nad sodnico in zahtevala njeno izločitev. Po zavrnitvi zahteve je čez nekaj ur sporočila, da je zbolela, in obravnava je naslednji dan odpadla. Nazadnje je sodnico ovadila zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Tožilka, ki predstavlja državni organ, je delovala kot odvetnik, ki vročično brani ujetega z roko v marmeladi in ga lahko reši le z manevri.
Ljudje imamo radi šund, zato nam ga politiki radi pišejo. Na podivjanih psih so nekateri politiki (in tožilka) jezdili z veliko vnemo in slastjo. Z najbolj ostrimi ostrogami prav takrat, ko je beseda nanesla na mučenje živali in fantomsko tretjo osebo.
Ko so tožilki zaradi izdaje tajnih podatkov na vrata potrkali kriminalisti, se ji je v bran postavil vedno prodorni opozicijski poslanec, današnji notranji minister Vinko Gorenak. Pojasnil je, da je šele Kotnikova sprožila vse postopke, s katerimi je preiskavo »potisnila v smeri resnega preiskovanja«. Branku Grimsu so se zasvetile oči, ko je beseda nanesla na »garažno koalicijo«. Zgodbica o tretji osebi v Oražnovi ulici je bila ogromen politični kapital.
Morda je za slovensko družbo simptomatično, da dildo pritegne več pozornosti od nepravilnosti, ki jih je razkril postopek vračanja bulmastifov po napadu na Stanislava Megliča. Baričevič je kljub nasprotovanju veterinarske stroke s pomočjo odvetniške pisarne Mira Senice dosegel, da mu je kmetijsko ministrstvo vrnilo pse. Njegove otroke, kot jim je znal reči. Zdravnikovo prijateljico s kmetijskega ministrstva Sonjo Bukovec je sodišče zaradi domnevnih groženj Vidi Čadonič Špelič oprostilo. Sojenje kinologinji Alenki Černe, ki je izdala sporno vzrejno dovolilnico za enega izmed bulmastifov, se je komaj začelo. Senica se dlje od statusa osumljenca zaradi krive ovadbe – Dnevnikovemu novinarju je mirno priznal, da je tudi z ovadbo vršil pritisk na veterinarskega inšpektorja – ni povzpel.
Morda se bo sporni postopek vračanja psov na koncu celo izkazal za povsem zakonitega. In kar je zakonito, ne more biti nemoralno, nas je podučil predsednik državnega zbora. Zato nas najbrž ne sme presenetiti, če bo iz omar še kakšnega ministrstva padel okostnjak. Karavana je šla namreč dalje – najbrž tudi zato, ker je fantom z dildom ukradel pozornost žarometov – psi pa niti ne lajajo več, saj so jih pokončali.
