Milijoni so stekli v Stožice, gradbena dela so tekla s polno paro in avgusta 2010 je kljub enomesečni zamudi župan Janković triumfalno odprl športno dvorano in stadion, ki so ga Ljubljančani čakali od senzacionalne uvrstitve na evropsko nogometno prvenstvo pred desetimi leti. Kriki navdušenih navijačev so takrat preglasili opozorila nepoplačanih podizvajalcev, čeprav je eden od njih še nekaj ur pred otvoritveno tekmo poskusil ukrasti šov z zaporo ljubljanske obvoznice. Vsi podizvajalci pa si še do danes niso upali spregovoriti, saj so se morali v pogodbi z Grepom (oziroma lastnikoma Gradisom G ali Energoplanom) zavezati k molčečnosti. Če bi si drznili z mediji spregovoriti o neporavnanih računih, bi si nakopali odškodninske tožbe. Tistim redkim novinarjem, ki smo za to vedeli, je bilo že takrat jasno, da se obeta finančna polomija.
Minilo je približno eno leto in denarja bank, ki so ga očitno bolj kot za dokončanje trgovskega središča trošili za športne objekte, je zmanjkalo. Banke so bile postavljene ob zid: za dokončanje projekta naj bi Grep potreboval še vsaj 30 milijonov evrov. A tokrat ni šlo več tako zlahka – banke, ki so same prosile za 100- in več milijonske dokapitalizacije, niso bile več pripravljene odobriti novih sredstev brez jasnih zagotovil, da jih bo Grep v kratkem sposoben vrniti. Začelo se je mrzlično iskanje novih investitorjev v projekt – vrstili naj bi se Libijci, Arabci, Američani, a na koncu se je izkazalo, da je bila to le predstava za javnost, medtem ko so v ozadju z bankami neuspešno tekla pogajanja za nov kredit.
Trgovsko središče v Stožicah nedokončano stoji zdaj že dve leti, Gradis G in Energoplan sta v prisilni poravnavi, Grep je nelikviden, večina podizvajalcev je stožiški dolg pri sebi že odpisala. Grep ni sposoben poravnati niti obresti kredita, ki se jih je nabralo že za skoraj 15 milijonov evrov. Če bi ga banke pahnile v stečaj, bi tam verjetno končala še Energoplan in Gradis G, ki imata tudi sama večdesetmilijonske kredite in dolgove do dobaviteljev ter podizvajalcev. Paradoksalno je v tem trenutku najboljša rešitev precej bolj samoumevna kot poleti 2010, to pa zato, ker veliko izhodov iz te finančne godlje ni. Čeprav kupna moč v Sloveniji pada in čeprav je trgovskih površin v Ljubljani bržkone več kot dovolj, stožiško nakupovalno središče pač že stoji in dokler ne bo dokončano, ne bo prinašalo nobenih prihodkov. Zdaj je torej čas, da bančniki končno sprejmejo odločitev, ki ne bo temeljila na političnih, temveč ekonomskih kriterijih.