Obnova vozne mreže za napajanje električnih vlakov zaradi pomanjkanja denarja poteka tako po polžje, da potniški vlaki proti Primorski še vedno ne vozijo. Lastniki gozdov (zasebniki, država in občine) so doslej pospravili dobro tretjino od devetih milijonov kubičnih metrov poškodovanega lesa, od tega približno 60 odstotkov iglavcev in 27 odstotkov listavcev. Poznavalci menijo, da je to lep dosežek, čeprav so pisarniški molji na kmetijskem ministrstvu ob pojavu žledoloma načrtovali, da bodo lastniki vse poškodovane iglavce iz gozdov pospravili že do sredine lanskega maja. To je bil seveda utopičen cilj, a ne bi bilo slabo, če bi se mu bolj približali, kajti poškodovani in oslabljeni iglavci so magnet za podlubnike, ki utegnejo po napovedih gozdarjev povzročiti še približno enkrat toliko škode, kot je je žled. Slabo se piše tudi poškodovanim listavcem, ki že trohnijo v gozdovih, in če jih še letos ne pospravijo, ne bodo uporabni niti za kurjavo. To dejstvo pritrjuje tistim, ki napovedujejo, da bo vsaj četrtina lesa, ki ga je poškodoval lanski žled, za vselej obležala v gozdovih.
Kmetijski minister Dejan Židan in nekdanja premierka Alenka Bratušek sta takoj po žledolomu vehementno napovedovala, da bo država ustanovila gozdarsko podjetje, ki bo z najetim kreditom odkupovalo poškodovan les in ga samo prodajalo, v prvi vrsti slovenski lesnopredelovalni industriji. A se je ta projekt sfižil. Na srečo! Če bi uspel, bi gotovo imeli še eno izgubarsko državno podjetje in gomile lesa, s katerim ne bi vedeli kam. Slovenski politiki očitno pozabljajo, da velik del svetovnega trga z lesom obvladujejo tri avstrijske multinacionalke, ki naše države v ta posel ne bodo spustile pod nobenim pogojem. A minister Židan kljub temu še vedno rine z glavo skozi zid in znova skrivaj ustanavlja novo državno gozdarsko podjetje, ki naj bi prodajalo les.
Vlada je za najnujnejšo odpravo posledic žledoloma v letu 2014 iz proračunske rezerve zagotovila 15 milijonov evrov, po enem letu od te velike naravne katastrofe je nekoliko bliže uresničitvi tudi pridobitev denarne pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada. Do marca naj bi bil denar – 18,4 milijona evrov – na računu Banke Slovenije, porabiti ga bo treba v letu in pol, sicer bo romal nazaj v Bruselj.
Od 15 milijonov evrov, kolikor jih je za odpravo škode po žledu lani izplačala vlada, je precejšen znesek dobil Zavod za gozdove Slovenije. Dva milijona evrov za izdelavo načrta sanacije, za usposabljanje lastnikov gozdov, za njihovo organiziranje za izvedbo sanacije…, dodaten milijon evrov pa za začasno zaposlitev gozdarskih strokovnjakov, ki sodelujejo pri sanaciji. A se lastniki gozdov sprašujejo, zakaj je bilo treba zaposliti na desetine dodatnih ljudi, saj je zavod po žledolomu izdajal skupne odločbe za posek lesa in torej njegovi gozdarji niso hodili po terenu ter označevali drevja, ki ga je treba posekati. Ne bi bilo bolj modro, če bi ta denar namenili za izobraževanje lastnikov o varni sečnji in spravilu lesa, za nabavo zaščitne opreme... Statistika za leto 2014 je namreč zelo krvava: pri delu v gozdovih se je zgodilo več kot sto hudih nesreč, kar 21 ljudi je pri tem umrlo!